ustavitev izvršilnega postopka zaradi začetka stečajnega postopka – osebni sečaj – pridobitev ločitvene pravice ob rubežu dobroimetja na računu pri OPP in ob rubežu plače
Ob nastopu konkurence pravil obeh postopkov je v skladu z določbami člena 132 ZFPPIPP temeljno pravilo, da se izvršba ustavi, v kolikor upnik do začetka stečajnega postopka še ni pridobil ločitvene pravice. V postopku izvršbe na denarno terjatev je to običajno zastavna pravica, ki jo upnik pridobi z rubežem dobroimetja pri banki, rubež pa je opravljen, ko banka kot ponudnik plačnih storitev dobi vročen sklep o izvršbi.
Zastavna pravica lahko nastane samo na denarnem znesku v višini denarnega dobroimetja na računu v času vročitve sklepa. Če se denarno dobroimetje po vročitvi sklepa povečuje (zaradi novih prilivov) ob vsakem prilivu nastane zastavna pravica na dodatnem denarnem znesku v višini tega priliva na novo. Zato ob začetku stečajnega postopka obstaja zastavna pravica kot ločitvena pravica le na denarnem znesku, ki je enak denarnemu dobroimetju ob koncu zadnjega dne pred začetkom stečajnega postopka. Morebitni prilivi v dobro dolžnikovega računa, ki prispejo na dan začetka stečajnega postopka ali pozneje spadajo v splošno stečajno maso namenjeno poplačilu nezavarovanih terjatev. Ob analogni uporabi šestega odstavka člena 132 ZFPPIPP enako velja tudi za vprašanje pridobitve zastavne pravice upnika ob rubežu plače. Pridobljena zastavna pravica se ne razteza na bodoče plače kot periodične prejemke.
OBLIGACIJSKO PRAVO - IGRE NA SREČO – ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI
VSL0074321
URS člen 8, 120, 125, 156, 160. OZ člen 133, 168, 168/3. ZIS člen 3, 107. PES člen 234.
koncesija - prepoved prirejanja iger na srečo – odškodnina – sodna praksa Sodišča Evropskih skupnosti – stvarna legitimacija – nesklepčnost – izgubljeni dobiček
Redna sodišča niso pristojna za ocenjevanje skladnosti notranjega pravnega reda s pravom ES. Nimajo pravice ne uporabiti zakona, ki bi ga morala uporabiti pri sojenju.
Zgolj na podlagi dodeljene izključne koncesije za opravljanje določene dejavnosti koncesionar brez posebnega pooblastila ne pridobi tudi pravice do izvajanja nadzora nad področjem, katerega sestavni del so tudi ukrepi v zvezi s preprečevanjem nedovoljene konkurence. Okoliščina, da država s svojimi nadzornimi institucijami pri preprečevanju nedovoljenega prirejanja iger na srečo ni uspešna, ne more predstavljati podlage za odškodninsko odgovornost tožene stranke niti v razmerju do koncesionarja in še manj v razmerju do tožečih strank, ki sta zgolj upravičenki do deleža koncesnine.
STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0069513
OZ člen 59, 59/2. ZPP člen 452, 452/2, 452/3, 458, 458/1.
upravljanje kotlovnice – neupravičena obogatitev – odškodninska odgovornost – prekluzija – spor majhne vrednosti
Ker je bila tožeča stranka z uveljavljanjem tožbenega zahtevka na odškodninski podlagi šele z drugo pripravljalno vlogo prekludirana, prvostopenjsko sodišče njenega tožbenega zahtevka na tej podlagi ni bilo dolžno obravnavati.
Zakon sicer določa, da v fazi predhodnega preizkusa zemljiškoknjižnega predloga zemljiškoknjižno sodišče preizkusi, ali so izpolnjene procesne predpostavke za odločanje o zemljiškoknjižnem predlogu, in če te predpostavke (med katere spadajo tudi listine, ki morajo biti priložene), niso podane, predlog zavrže. To strogo pravilo pa je omehčano z dodatnim pravilom, po katerem je možno z ugovorom proti sklepu zemljiškoknjižnega sodišča o zavrženju predloga sanirati odpravljive pomanjkljivosti (1. točka četrtega odstavka 146. člena ZZK-1).
IZVRŠILNO PRAVO – STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0072393
ZIZ člen 64, 64/1, 65, 65/3, 170, 170/2. SPZ člen 49. ZZK-1 člen 5.
tožba zaradi nedopustnosti izvršbe – lastninska pravica tretjega – vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo – pridobitev zastavne pravice z vknjižbo v postopku zavarovanja – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – dobrovernost – skrbnost
Na zemljiškoknjižno stanje in dobro vero v izvršilnem postopku se lahko sklicuje le tisti, ki je na tej podlagi pridobil veljavno pogodbeno zastavno pravico na nepremičnini (hipoteko), ne pa – kot v konkretnem primeru – upnik, ki je pridobil zastavno pravico šele z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi v izvršilnem postopku.
Sodišče prve stopnje bi zato moralo v smislu načela zaupanja v zemljiško knjigo preveriti ne le, ali je toženka ravnala pošteno, torej ali je bila na njeni strani podana dobra vera glede zaupanja v podatke o pravicah, ki so vpisane v zemljiško knjigo, pač pa tudi, ali si je tožnica prizadevala in imela možnost predlagati vknjižbo svoje lastninske pravice na spornih nepremičninah, torej ali je bila dovolj skrbna pri zavarovanju svojih pravic.
Iz pravočasnih trditev tožene stranke ne izhaja, da je dolžnik pridobil terjatev do tožene stranke niti, da je tožena stranka svojo obveznost plačila kupnine izpolnila. Pravočasno tudi ni zatrjevala, da bi dolžnikova terjatev prenehala na kakšen drug način. Iz navedenega sledi, da se je dolžnikovo premoženje s sklenitvijo izpodbijanega pravnega dejanja zmanjšalo. Glede na to, da je tožeča stranka dokazala, da dolžnik nima dovolj sredstev za izpolnitev zapadlih davčnih obveznosti, je torej podana domneva, da je bilo izpodbijano dejanje storjeno v škodo upnikov.
spor majhne vrednosti – zastaranje terjatev upravnika večstanovanjskih hiš - enoletni zastaralni rok
Terjatve, ki jih upravnik večstanovanjske hiše etažnemu lastniku zaračunava mesečno, zastarajo v enoletnem zastaralnem roku, ne glede na to, ali gre za terjatve iz naslova upravljanja ali terjatve, s katerimi se uveljavljajo stroški dobave materiala in storitev, ki jih je upravnik plačal za etažnega lastnika.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 118, 118/1. ZPIZ-1 člen 15.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - reparacija - obstoj delovnega razmerja - vpis delovne dobe v delovno knjižico - samostojni podjetnik - sodna razveza - odškodnina - kriteriji za odmero
Tožnik, ki je bil v času od nezakonitega prenehanja delovnega razmerja do odločitve sodišča prve stopnje samozaposlen kot s.p., za to obdobje ni upravičen niti do priznanja obstoja oziroma trajanja delovnega razmerja pri toženi stranki niti do vpisa delovne dobe v delovno knjižico pri toženi stranki, saj delavec v socialna zavarovanja ne more biti hkrati (za isto časovno obdobje) prijavljen na dveh različnih podlagah.
Pravico do izbire, ali bo po nezakonitem prenehanju delovnega razmerja zahteval reintegracijo ali sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi, je zakonodajalec dal delavcu. Iz tega razloga se je tožnik lahko odločil, da ne zahteva vrnitve na delo k toženi stranki in je utemeljeno uveljavljal odškodnino, četudi mu je tožena stranka v času postopka pred sodiščem ponujala novo zaposlitev.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072398
OZ člen 243, 243/3. ZPP člen 285.
odstop od pogodbe – poslovna odškodninska odgovornost – obseg odškodnine – predmet pogodbe – pogodbena kazen – omejitev odškodninske odgovornosti – upoštevanje nastale koristi – materialno procesno vodstvo
Tožena stranka ni upravičena do povračila škode, saj je v posledici škodnega dogodka (neizpolnitve in odstopa od pogodbe) pridobila korist, ki slednjo znatno presega. Res je tožena stranka korist pridobila iz naslova sklenjene pogodbe z novim kupcem, vendar ni mogoče pritrditi toženi stranki, da gre v tem primeru za nov, neodvisen pravni naslov. Bistveno je namreč upoštevati, da je do sklenitve nove pogodbe prišlo iz razloga razdrte (prejšnje) pogodbe s tožečo stranko ter da je bil premoženjski položaj tožene stranke s prodajo jadrnice drugi osebi boljši, kot bi bil v primeru, da pogodba ne bi bila razdrta.
ZGD-1 člen 418, 418/1, 418/4, 480, 480/1, 483, 483/1, 483/4.
odsvojitev dela poslovnega deleža – prenos novega in samostojnega poslovnega deleža – soglasje družbenikov za prenos poslovnega deleža - nastanek skupnega deleža
Soglasje družbenikov, ki ga v konkretnem primeru predvideva družbena pogodba družbe B. d.o.o., za delitev deleža pred odsvojitvijo dela deleža res ni potrebno. Potrebno pa je (skladno z družbeno pogodbo) za prenos novega in samostojnega poslovnega deleža.
Skupni poslovni delež s predmetno pogodbo ni mogel nastati niti na podlagi zakona niti na podlagi družbene pogodbe. Nastanek skupnega deleža, kot ga zatrjuje tožeča stranka, je namreč v izrecnem nasprotju z določili prvega in četrtega odstavka 418. člena ZGD v zvezi s prvim odstavkom 415. člena ZGD.
pravočasnost plačila takse – vrnitev v prejšnje stanje – plačilo sodne takse ob vložitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje se kot nedopusten zavrže, če stranka hkrati ob vložitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje ne plača takse za pritožbo.
ZST-1 člen 5, 5/2, 5/2-2. ZPP člen 158, 158/1, 163, 163/7.
domneva umika tožbe - neplačilo sodne takse
Tožeča stranka navaja, da pritožbe ni umaknila, priznava pa, da sodne takse ni plačala, ker je izvedla pobot. Slednje za dolžnost povrnitve stroškov toženi stranki niti ni bistveno. Tožeča stranka mora namreč tudi v primeru, ko je med postopkom obveznost izpolnjena, tožbo umakniti ter nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, razen, če tožbo umakne takoj, ko tožena stranka izpolni zahtevek. V obravnavanem primeru temu ni bilo tako, temveč je zaradi neplačila sodne takse prišlo do domneve umika tožbe.
ZDSS-1 člen 43. ZIZ člen 272. ZDR člen 88, 88/1, 88/1-2, 88/2, 88/3.
začasna odredba - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - verjetno izkazana terjatev
Tožena stranka je tožnici podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, ker je svet tožene stranke sprejel nov statut, po katerem je delovno mesto, na katerem je delala tožnica, delovno mesto s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Ker direktorica tožene stranke tožnice ni imenovala na to delovno mesto, tožnica ni sposobna opravljati dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Tožena stranka je tožnici hkrati ponudila v podpis novo pogodbo o zaposlitvi za drugo delovno mesto, ki je tožnica ni podpisala. Tako je tožena stranka spoštovala zakonska določila za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, tako da terjatev tožnice ni verjetno izkazana. Predlog za izdajo začasne odredbe ni utemeljen.
stroški postopka – priglasitev stroškov postopka - povezanost trditvenega in dokaznega bremena – umik tožbe po izpolnitvi dela zahtevka
Sodišče presodi, ali je stroškovni zahtevek utemeljen ali ne, na podlagi podatkov v spisu, pri čemer mora v celoti spoštovati pravilo o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena. Ne zadošča le priglasitev stroškovne postavke, ampak mora dejstvo, na podlagi katerega stranka zahteva povrnitev stroškov, izhajati iz podatkov spisa ali pa mora stranka predložiti listino, na podlagi katere je mogoče sklepati o utemeljenosti stroškovne zahteve.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 179. ZPP člen 78, 79, 343, 343/4. ZFPPIPP člen 244, 245, 245/2, 386.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - nepremoženjska škoda - osebni stečaj - zastopanje - pravdna sposobnost - pritožba
Namen določb ZFPPIPP, ki obravnavajo osebni stečaj in ki stečajnemu dolžniku prepovedujejo razpolaganje s premoženjem, ki sodi v stečajno maso, je v tem, da se prepreči zmanjšanje stečajne mase. Glede na navedeno ni mogoče zaključiti, da je z omejitvijo dolžnikove poslovne sposobnosti vedno omejena tudi njegova pravdna sposobnost v enakem obsegu, ampak je treba dolžniku priznati pravdno sposobnost, v kolikor lahko s procesnim dejanjem poveča stečajno maso ali prepreči njeno zmanjšanje. Ker gre v konkretni zadevi, v kateri se toženec (dolžnik) pritožuje zoper delno ugodilno sodbo sodišča prve stopnje, s katero mu je bilo naloženo plačilo odškodnine, za takšno situacijo, je toženec (dolžnik) pravdno sposoben za vložitev pritožbe.
dopolnilno zdravstveno zavarovanje – izravnalna shema dopolnilnega zavarovanja – plačilo za posredovanje podatkov
Vsako plačilo (kot strošek), ki ga zavarovalnica za storitve iz naslova dopolnilnega zavarovanja plača izvajalcu zdravstvenih storitev, je relevantno, saj po naravi stvari vpliva na delovanje izravnalne sheme dopolnilnega zavarovanja.
Glede na takšno stanje stvari – in upoštevaje dejstvo, ki ga je v obravnavani zadevi na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovilo sodišče prve stopnje (ki ga tudi pritožba ne izpodbija), da je po uveljavitvi ZZVZZ-H tožeča stranka za toženo stranko opravljala po vsebini praktično enake posle kot pred tem – pritožbeno sodišče ocenjuje, da tožeča stranka ni upravičena do provizije nad zakonsko določenim zneskom 0,75 % od zneskov kosmatih obračunanih škod.
Da bi bil tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen, bi se morali pravdni stranki (glede na spremenjeno pravno situacijo na področju dopolnilnih zavarovanj po uveljavitvi ZZVZZ-H) o tem posebej naknadno dogovoriti.
ZJU člen 154. ZDR člen 110, 110/1, 110/2, 118, 118/1, 184.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi - seznanitev z razlogom - reparacija - upokojitev
Tožena stranka je kot delodajalec za vse relevantne okoliščine v zvezi z razlogom za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi izvedela že v septembru 2010, ko je bil o zadevi obveščen generalni direktor tožene stranke. Ker je postopek odpovedi izpeljala potem, ko je bila končana kriminalistična preiskava, je bila odpoved (podana v mesecu februarju 2011) podana prepozno.
Dejstvo, da se je tožnik po odpovedi upokojil, ne pomeni, da nima pravice do povrnitve škode zaradi prikrajšanja (razlike med plačo, ki bi jo prejemal, in pokojnino) zaradi nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
plača - variabilni del plače - uspešnost poslovanja - božičnica - predsednik uprave - individualna pogodba o zaposlitvi - sodno varstvo
Tožnikova pogodba o zaposlitvi določa, da pripada predsedniku uprave (tožniku) stimulativni del plače na osnovi sklepa nadzornega sveta in sicer v poslovnem rezultatu, če presega letni plan dobička za 3 %, od 1 do 3 povprečne plače. Res je sicer, da se stimulativni del plače določi na osnovi sklepa nadzornega sveta in da je določen tudi razpon od 1 do 3 povprečne plače, o čemer bi moral odločiti nadzorni svet, vendar ta določba ne pomeni, da je nadzornemu svetu prepuščeno, ali bo o stimulaciji sploh odločal ali ne. Ob izpolnjenih (objektivnih) pogojih - preseganju letnega plana dobička - je predsednik uprave do stimulativnega dela plače upravičen in lahko svojo pravico tudi iztoži pred sodiščem.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - povezane družbe - kriteriji za izbiro - možnosti za nadaljnjo zaposlitev - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji
Tožena stranka je ugotovila nepotrebnost tožnikovega dela na delovnem mestu tehničnega direktorja v posledici reorganizacije poslovanja v povezanih družbah. To predstavlja utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Za presojo zakonitosti te odpovedi pa je bistveno še, kakšni kriteriji so bili uporabljeni za določitev tožnika kot presežnega delavca in ali je bila pri toženi stranki možnost, da tožnik ohrani zaposlitev pod spremenjenimi pogoji.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 179. ZPP člen 154, 154/2, 155.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - nepremoženjska škoda - zmanjšanje življenjskih aktivnosti - strah - akontacija odškodnine - stroški postopka - načelo uspeha
Odločitev, da je dolžan tožnik toženi stranki povrniti utemeljeno priglašene stroške postopka, ni pravilna. Tožnik je namreč v postopku delno uspel - uspel je za valorizirani znesek odškodnine, ki sta jo na račun nepremoženjske škode, ki jo je tožnik vtoževal, tožena stranka in zavarovalnica, pri kateri ima tožena stranka zavarovano odgovornost za škodo, poravnali tožniku po vložitvi tožbe. V tem delu je bila torej tožba (do delnega plačila) potrebna, tožnik pa je v tem obsegu upravičen do povračila stroškov postopka.