Sodišče prve stopnje je v celoti sledilo navedbam tožnika, vendar je kljub temu, da je tožnik že poračunal akontacije plačil in na podlagi tega podal tožbeni zahtevek le še za razliko v plači, ki je ni prejel, razsodilo, da se mora še enkrat upoštevati, da je tožnik prejel v izreku sodbe navedena plačila. Nepravilno je v presežku zahtevek zavrnilo, ker je dvakrat upoštevalo akontacijo in zmotno ugotovilo, da iz dejstev, ki so navedena v tožbi, ne izhaja delna utemeljenost tožbenega zahtevka. Nasprotno, glede na navedbe v tožbi, je tožbeni zahtevek v celoti utemeljen.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - sprememba delodajalca - nadomeščanje odsotnega delavca
Pri spremembi delodajalca prevzeti delavec pri delodajalcu prevzemniku ohrani delovnopravni status, ki ga je imel pri delodajalcu prenosniku. Ker je imela tožnica z delodajalcem prenosnikom sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas, je tudi pri delodajalcu prevzemniku (toženi stranki) ohranila isti delovnopravni status. Tudi kasnejše pogodbe o zaposlitvi za določen čas je sklenila zakonito iz razloga nadomeščanja delavk, ki so bile začasno odsotne. Zato tožnica neutemeljeno zahteva, da se šteje, da je s toženo stranko sklenila pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
URS člen 25. ZIZ člen 29b, 29b/3. ZST-1 člen 12. ZustS člen 24.
sodna taksa kot procesna predpostavka – oprostitev plačila sodne takse – pravica do pravnega sredstva
Pravica do pravnega sredstva je res zajamčena z Ustavo Republike Slovenije (25. člen), vendar ZIZ v 29.b členu kot predpogoj za obravnavanje ugovora zahteva plačilo sodne takse. V primeru, ko stranka nima sredstev za plačilo sodne takse oziroma bi bila s plačilom le-te občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja, Zakon o sodnih taksah omogoča oprostitev plačila sodne takse. Stranki, ki izkaže zahtevane pogoje za oprostitev, tako pravica do obravnave pravnega sredstva ni odvzeta.
ZJU člen 5. ZSPJS člen 2, 2/1, 2/1-5, 7, 7/3, 7/4, 8, 8/3, 9, 9/2, 13, 14, 49.a.
plača - prevedba plače - delovno mesto - izobrazba za zasedbo delovnega mesta - aneks k pogodbi o zaposlitvi
Tožena stranka je z uvedbo novega plačnega sistema uskladila sistemizacijo delovnih mest, tako da delovno mesto strežnice obsega opravljanje kurirskih del, del gospodinje in čistilke. Vse delavce, ki opravljajo kurirska dela, je prevedla kot strežnice. Takšna prevedba je zakonita, tožnici (ki je opravljala kurirska dela) pa je bil zakonito ponujen aneks k pogodbi o zaposlitvi za delovno mesto strežnica, za katerega je predvidena druga stopnja strokovne izobrazbe, ki je najbližja stopnji (in vrsti) strokovne izobrazbe, kot jo ima tožnica (dokončana osnovna šola).
ZVCP-1 člen 32, 32/3. ZJC člen 14, 14/1, 14/1-44. ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-34. Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah člen 22, 89.
hitrost vožnje – naselje – označitev – postavljanje prometne signalizacije – obstoj prekrška
Prometna signalizacija in prometna oprema na javnih cestah mora biti načrtovana in postavljena tako, da se lahko od udeležencev v cestnem prometu pričakuje, da jo bodo zlahka in pravočasno opazili in dojeli njen pomen ter da se bodo lahko na podlagi postavljene prometne signalizacije in prometne opreme cest ravnali v skladu s pomenom oziroma zahtevami, ki so določene (izražene) s postavljeno prometno signalizacijo in prometno opremo cest.
Ni se mogoče strinjati z naziranjem sodišča prve stopnje, da se omejitev hitrosti v naselju začne šele pri prvi pozidavi v naselju, ampak pri prometnem znaku za začetek naselja.
Tožeča stranka je vtoževala le razveljavitev učinkov pogodbe o prevzemu dolga, ki je v razmerju do tožene stranke le zavezovalni posel, ki še ne ustvarja nobenih dejanskih posledic v premoženju tožeče stranke, saj te povzroči šele razpolagalni posel, ki pomeni izpolnitev obligacijske obveznosti. V konkretni zadevi je razpolagalni posel plačilo sprejete obveznosti po pogodbi o prevzemu dolga oziroma nalog za plačilo, s katerim se prenese denarno dobroimetje.
plača - povračilo stroškov v zvezi z delom - regres za letni dopust - odpravnina - dokazno breme - obstoj delovnega razmerja - odpovedni rok - prevzem dolga
Ker tožena stranka (delodajalec), na kateri je bilo dokazno breme, ni dokazala, da je tožnici izplačala prejemke iz delovnega razmerja, je sodišče prve stopnje utemeljeno ugodilo tožbenemu zahtevku za obračun in plačilo neizplačanih plač (z odvodom davkov in prispevkov), stroškov prevoza na delo in z dela ter prehrane med delom, regresa za letni dopust in odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 352, 352/2. ZPP člen 163, 163/7, 291, 291/1.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - zastaranje - objektivni rok - stroški postopka - priglasitev stroškov
Objektivni zastaralni rok ni začel teči šele z dnem, ko je bil tožnik seznanjen, da je zdravljenje njegove poškodbe končano, ampak na dan, ko se je tožnik poškodoval pri toženi stranki oziroma njenih pravnih prednikih. Ker je tožnik odškodninsko tožbo vložil več kot pet let od tega dne dalje, je njegov tožbeni zahtevek zaradi zastaranja neutemeljen.
javna dražba - prodajni narok – neplačilo kupnine – veljavnost sklepa o domiku – razveljavitev prodaje – ustavitev izvršbe
Domika in prodaje ni mogoče enačiti, saj pomenita dve zaporedni procesni dejanji znotraj prodajnega naroka. Veljavnost domika ni odvisna od plačila kupnine, zato sodišče v primeru razveljavitve prodaje ne sme razveljaviti pravnomočnega sklepa o domiku.
V primeru razveljavitve prodaje zaradi neplačila kupnine sodišče določi novo prodajo z vrstnim redom predhodne prodaje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0070098
ZPP člen 205. OZ člen 635, 635/2, 640.
izguba pravdne sposobnosti tekom pravdnega postopka – podjemna pogodba - stvarne napake na opravljenih delih – konkretizirano grajanje – ugovor znižanja plačila
Tožena stranka je tekom postopka sicer na splošno ugovarjala kvaliteti vseh del, ki naj bi jih tožeča stranka opravila, vendar njeno pavšalno sklicevanje na dejstvo, da ji je slikopleskarska dela zavrnil investitor, ne predstavljajo standarda konkretiziranega grajanja.
Ker je družba G. d.d. izgubila pravdno sposobnost šele tekom postopka, je bil pravdni postopek po zakonu prekinjen. Nadaljeval se je z izrecnim prevzemom pravde s strani pravnega naslednika G. S. d.d.. Ker je šlo pri tožbi za pomanjkljivost, ki jo je bilo moč odpraviti (izbrisana družba je imela pravno naslednico), je pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče prve stopnje tožbo zavreči, neutemeljen.
Tožena stranka, ki je organizirana v pravnoorganizacijski obliki ustanove, ne sodi med osebe, za katere se po določbi 1. in 2. točke 481 ZPP uporabljajo pravila postopka v gospodarskih sporih. Zato iz tega razloga ni podana stvarna pristojnost okrožnega sodišča po določbi 7. točke 32. člena ZPP.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – razžalitev dobrega imena in časti – vezanost na kazensko obsodilno sodbo – zmanjšanje odškodnine
Na višino odškodnine ne more vplivati toženkin ugovor, da nima denarja za plačilo odškodnine, saj je bila škoda povzročena namenoma in ni pogojev za zmanjšanje odškodnine po 170. členu OZ.
sklep o dedovanju – vsebina sklepa o dedovanju – vrednost zapuščine
Vrednosti zapuščine ni med obveznimi sestavinami sklepa o dedovanju. Ocena te vrednosti je namenjena ugotavljanju višine taksne obveznosti dedičev, zato je s pritožbo zoper sklep o dedovanju ni mogoče izpodbijati.
odškodninska odgovornost delodajalca - kršitev pravic - elementi odškodninskega delikta - protipravno ravnanje - škoda - nepremoženjska škoda - duševne bolečine
Tožnikove navedbe o tem, da je bil v času odreditve pripravljenosti na domu omejen v svojem družabnem in družinskem življenju, ne utemeljujejo obstoja duševnih bolečin kot pravno priznane oblike škode.
ZIZ člen 40, 40/6, 44, 44a, 44a/3. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 33, 33/1.
prenehanje dela izvršitelja - prevzemnik zadev - upravičenost prevzemnika do povračila stroškov - predlog za določitev izvršitelja
Ker izvršitelj, prevzemnik zadev po razrešenem izvršitelju, ni pridobil upravičenja v predmetnem izvršilnem postopku opravljati neposredna dejanja izvršbe, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da ni upravičen do povračila stroška. Določbe 1. odst. 33. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja ni mogoče razlagati v nasprotju z namenom ZIZ-E, ki izbiro izvršitelja prepušča izključno upniku.
stroški postopka – sedež odvetnika – stroški prevoza odvetnika – plačilo računa za mobilni telefon – prekinitev naročniškega razmerja s strani mobilnega operaterja
Kot potrebni stroški se ne upoštevajo prevozi pooblaščenca, ki ima sedež v drugem kraju kot sodišče. Stranke imajo sicer pravico do odvetnika po svoji izbiri, vendar to še ne pomeni, da mora nasprotna stranka v postopku nositi breme stroškov, ki nastanejo, če si stranka za zastopanje izbere odvetnika v kraju zunaj območja sodišča, pri katerem teče postopek.
plačilo honorarja za avtorsko delo – pogodba o naročilu avtorskega dela – obseg naročila – višina honorarja
Ob odsotnosti dogovora o višini avtorskega honorarja lahko avtor zahteva plačilo honorarja v višini, ki se določi po kriterijih iz prvega odstavka 81. člena ZASP. Le-ta določa, da če avtorski honorar ali nadomestilo ni bilo določeno, se določi po običajnih plačilih za določeno vrsto del, po obsegu in trajanju uporabe ter glede na druge okoliščine primera.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0021297
KZ člen 122, 124, 124/3, 184, 184/2. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-8, 371/1-11, 371/2, 372, 372-1, 372-3.
kršitev spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja – profesor - sprememba kazenske sankcije – zavrnitev dokaznih predlogov – nestrinjanje z dejstvi – zastaranje kazenskega pregona
Pri vplivu iz drugega odstavka 371. člena ZKP ne gre za katerikoli vpliv, ampak za učinkovanje na kvaliteto sodbe, ki je lahko zato nepravilna v smislu neresnične dejanske podlage in/ali nezakonita v smislu uporabe materialnega prava.
Nestrinjanje procesnega udeleženca z dejstvi po sebi ne more narekovati utemeljenosti dokaznih predlogov.
zahtevek na povračilo koristi od uporabe stvari – narava zahtevka - sui generis zahtevek – zakonske zamudne obresti – tek zakonskih zamudnih obresti – najemnina - zakupnina
Višina nadomestila po 72. členu ZDen se ugotavlja na podlagi ugotavljanja tržne vrednosti najemnine za relevantni prostor, zmanjšane za davščine in stroške vzdrževanja.
Pri zahtevku po 72. členu ZDen ne gre za pravi obogatitveni zahtevek (ne gre za ugotavljanje koristi, ki jo je imel zavezanec), ampak bolj za „neke vrste“ odškodninski zahtevek (in v tem smislu gre za sui generis zahtevek), pri katerem pa ni potrebno ugotavljati nedopustnosti ravnanja zavezanca, niti njegove odškodninske odgovornosti. To „škodo“ predstavlja korist, ki bi jo dosegel upravičenec, če bi bila nepremičnina v njegovi uporabi oziroma upravljanju.
Okoliščina, da naj bi šlo pri zahtevkih po 2. odst. 72. člena ZDen za "nečisto" denarno terjatev, ne pomeni, da lahko zakonske zamudne obresti tečejo šele od dneva izdaje sodbe. Tudi v teh primerih je potrebno zamudo presojati z ozirom na določbo drugega odstavka 299. člena OZ.