sklep o ustavitvi postopka - fikcija umika tožbe - izostanek z naroka
Ker je tožnik brez opravičila izostal s prvega naroka za glavno obravnavo, na katerega je bil pravočasno in pravilno vabljen, je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da je tožbo umaknil in izdalo sklep o ustavitvi postopka.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 352, 352/2. ZPP člen 163, 163/7, 291, 291/1.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - zastaranje - objektivni rok - stroški postopka - priglasitev stroškov
Objektivni zastaralni rok ni začel teči šele z dnem, ko je bil tožnik seznanjen, da je zdravljenje njegove poškodbe končano, ampak na dan, ko se je tožnik poškodoval pri toženi stranki oziroma njenih pravnih prednikih. Ker je tožnik odškodninsko tožbo vložil več kot pet let od tega dne dalje, je njegov tožbeni zahtevek zaradi zastaranja neutemeljen.
stroški postopka - nagrada za postopek - ponovljeni postopek
Če je zadeva vrnjena v odločanje sodišču nižje stopnje, predstavlja postopek pred tem sodiščem novo stopnjo in lahko odvetnik prejme nagrado še za ponovljen postopek.
zavarovalna doba - stalno prebivališče - vštevanje skrbi za otroka v prvem letu otrokove starosti v zavarovalno dobo
Ker tožničin otrok v spornem obdobju ni imel prijavljenega stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, se tožnici to obdobje ne more všteti v zavarovalno dobo na podlagi določbe, da se v zavarovalno dobo všteje tudi čas skrbi za otroka v prvem letu otrokove starosti, če v tem obdobju mati ali oče nista zavarovana na drugi podlagi in če je njegovo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.
ZDSS-1 člen 43. ZIZ člen 272. ZDR člen 83, 83/1, 83/2, 88, 88/1, 88/1-3, 88/2, 88/6.
začasna odredba - zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi - verjetnost obstoja terjatve - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - rok za podajo odpovedi
Glede na to, da je sodišče dolžno o predlogu za izdajo začasne odredbe odločiti najkasneje v treh dneh, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je o tožnikovem predlogu odločalo le ob upoštevanju dejstev, ki jih je tožnik zatrjeval v tožbi, in na podlagi dokazov, ki jih je tožbi priložil. Ker je pravilno zaključilo, da tožnik ni izkazal za verjetno, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega nezakonita, je utemeljeno zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe za zadržanje učinkovanja odpovedi do pravnomočne odločitve v sporu.
URS člen 25. ZIZ člen 29b, 29b/3. ZST-1 člen 12. ZustS člen 24.
sodna taksa kot procesna predpostavka – oprostitev plačila sodne takse – pravica do pravnega sredstva
Pravica do pravnega sredstva je res zajamčena z Ustavo Republike Slovenije (25. člen), vendar ZIZ v 29.b členu kot predpogoj za obravnavanje ugovora zahteva plačilo sodne takse. V primeru, ko stranka nima sredstev za plačilo sodne takse oziroma bi bila s plačilom le-te občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja, Zakon o sodnih taksah omogoča oprostitev plačila sodne takse. Stranki, ki izkaže zahtevane pogoje za oprostitev, tako pravica do obravnave pravnega sredstva ni odvzeta.
pristojnost sodišča – postopek za določitev odškodnine zaradi razlastitve
V primeru, kjer predlagateljica zahteva določitev odškodnine zaradi razlastitve, ne gre za odločanje o pravici na nepremičnini. Pravilo, po katerem je v obravnavanem primeru potrebno določiti krajevno pristojnost, je tako prvi odstavek 12. člena ZNP.
PREKRŠKI – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066605
ZP-1 člen 22, 22/8, 22/9, 26, 26/6, 202d. ZP-1G člen 52, 52/1.
kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja in prepovedjo uporabe vozniškega dovoljenja – prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja – odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja – uporaba spremenjenih in dopolnjenih določb
Določbe o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja se uporabljajo za storilce, ki jim je sklep o prenehanju izdan po začetku uporabe določb o odložitvi izvršitve. Glede na naravo odložitve izvršitve in njeno povezanost z izvrševanjem obveznosti po ZVoz ter samim prenehanjem veljavnosti, ki velja le za domače voznike, uporaba določb o odložitvi prenehanja za imetnike tujega vozniškega dovoljenja ni bila predvidena.
ZZZPB člen 70, 70/1, 70/1-10, 70/4, 70/4-7. ZPDZC člen 3, 5, 12, 12.a, 12.b. ZPP člen 86. ZDSS-1 člen 19. ZS člen 93.
izbris iz evidence brezposelnih oseb - delo na črno - socialni spor - pooblaščenec
Delovno in socialno sodišče v Ljubljani ima kot specializirano sodišče status okrožnega sodišča, tako da bi tožnika v socialnem sporu lahko zastopal le pooblaščenec, ki je odvetnik oziroma diplomirani pravnik, ki je opravil pravniški državni izpit.
Tožnikovo delo strežbe v gostinskem lokalu (v lasti njegove žene) je inšpektorat pravilno ocenil za delo na črno. Na tej podlagi je toženka tožnika utemeljeno prenehala voditi v evidenci brezposelnih oseb.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0021297
KZ člen 122, 124, 124/3, 184, 184/2. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-8, 371/1-11, 371/2, 372, 372-1, 372-3.
kršitev spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja – profesor - sprememba kazenske sankcije – zavrnitev dokaznih predlogov – nestrinjanje z dejstvi – zastaranje kazenskega pregona
Pri vplivu iz drugega odstavka 371. člena ZKP ne gre za katerikoli vpliv, ampak za učinkovanje na kvaliteto sodbe, ki je lahko zato nepravilna v smislu neresnične dejanske podlage in/ali nezakonita v smislu uporabe materialnega prava.
Nestrinjanje procesnega udeleženca z dejstvi po sebi ne more narekovati utemeljenosti dokaznih predlogov.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka – predlog za prekinitev postopka – nevročitev predloga za prekinitev postopka
Ker sklep o prekinitvi, ki je bila izdan prav na podlagi predloga tožene stranke, lahko posega v pravico tožeče stranke do učinkovitega sodnega varstva (to je hitrega postopka, brez nepotrebnega odlašanja), bi ji sodišče ta predlog – preden je odločilo – moralo vročiti ter ji tako omogočiti, da se o njem izjavi. Ker je sodišče ravnalo drugače, je kršilo 5. člen ZPP, kar bi utegnilo vplivati na pravilnost izpodbijane odločitve.
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0068394
ZZZDR člen 52, 53. ZOR člen 51, 52, 53.
razpolaganje s stvarjo, ki je skupno premoženje brez soglasja zakonca – ničnost – izpodbojnost – skupno premoženje – nedopustna podlaga – nedopusten nagib – simuliran pravni posel
Kadar glede stvari iz skupnega premoženja sklepa pravni posel le en zakonec, se zahteva soglasje drugega zakonca. Če ta predpostavka ni izpolnjena, je pravni posel, s katerim eden od zakoncev razpolaga s stvarjo, ki sodi v skupno premoženje zakoncev, izpodbojen.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – razžalitev dobrega imena in časti – vezanost na kazensko obsodilno sodbo – zmanjšanje odškodnine
Na višino odškodnine ne more vplivati toženkin ugovor, da nima denarja za plačilo odškodnine, saj je bila škoda povzročena namenoma in ni pogojev za zmanjšanje odškodnine po 170. členu OZ.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0068408
SPZ člen 95, 96. ZIZ člen 192, 210.
neupravičena obogatitev – uporabnina – nadomestilo za uporabo stvari – dobra vera pridobitelja – uporabnina za bivanje v nepremičnini od izdaje sklepa o izročitvi nepremičnine do poteka roka za izselitev
Za primere neupravičene obogatitve, nastale z uporabo stvari, je potrebno uporabiti pravila 95. do 97. člena SPZ. Gre namreč za predpis, ki je v razmerju do pravil OZ kasnejši, pa tudi specialnejši. Po teh določbah ima dobrovernost, poštenost pridobitelja oziroma njegova nedobrovernost in nepoštenost poseben pomen.
Predpostavke, ki so skupne vsem položajem neupravičene pridobitve, so prikrajšanje na strani osiromašene osebe, povečanje premoženja oziroma obogatitev na strani obogatene osebe, obstoj vzročne zveze med prikrajšanjem premoženja na eni strani in povečanjem na drugi, odsotnost pravne podlage, ki bi opravičevala zmanjšanje premoženja na eni strani in njegovo povečanje na drugi in odsotnost privolitve prikrajšanca v prikrajšanje (načelo volenti non fit iniuria).
Drugi toženec je v času od izdaje sklepa o izročitvi nepremičnine do poteka roka za izselitev res še lahko (so)uporabljal nepremičnino, vendar pa mu sklep izvršilnega sodišča niti določila ZIZ niso dajali podlage za brezplačno uporabo.
nepremoženjska škoda – strah – višina odškodnine za strah
Tožnik je utrpel tako primarni kot sekundarni strah. Primarnega v trenutku, ko se je proti tožniku zvalil skoraj 200-kilogramski težak sod, po poškodbi pa je tožnika zaradi omejene gibljivosti in neuporabnosti uda ter bolečin postopoma začelo skrbeti za izid zdravljenja. Tak strah je intenziviral do operacijskega posega. Po posegu pa je tožnik trpel sekundarni strah zmerne intenzitete. Takšen strah opravičuje odškodnino v znesku 500,00 EUR.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - dokazno breme - odpovedni rok - odškodnina za čas odpovednega roka - prispevki
Tožena stranka je v sodnem postopku dokazala upad poslovanja zaradi izgube dveh pogodbenih parterjev ter zvišanja stroškov poslovanja. Gre za utemeljen odpovedni razlog, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, tako da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.
Denarno povračilo namesto odpovednega roka, za katero sta se dogovorila tožnik in tožena stranka, predstavlja prejemek iz delovnega razmerja, od katerega se plačujejo prispevki za socialna zavarovanja.
mejni spor – spor o lastninski pravici – nepravdni postopek – ustavitev postopka
V primeru, ko nepravdno sodišče ugotovi, da med udeleženci meja ni sporna, temveč, da gre za spor o lastninski pravici, mora izdati sklep o ustavitvi nepravdnega postopka ter po pravnomočnosti sklepa nadaljevati postopek po pravilih pravdnega postopka pred pristojnim sodiščem.
Pri mejnem sporu je sporno, ali določen pas zemljišča spada k eni ali drugi parceli last predlagatelja oziroma nasprotnega udeleženca. Če udeleženci nepravdnega postopka zatrjujejo drugačno mejo, potem gre za mejni spor, če pa meja ni sporna, gre za spor o lastninski pravici. Če zahteva predlagatelj priznanje lastninske pravice na nepremičnini kot celoti, na kateri je vpisan nasprotni udeleženec, gre za spor o lastninski pravici.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - varno delo - policist - nepremoženjska škoda
Za škodo (poškodbo), ki ji je tožnica utrpela pri opravljanju vaje samoobrambe na delovnem mestu policistke, je podana krivdna odgovornost tožene stranke, ker ni sprejela pisnih navodil o izvajanju vadbe, predvsem pa ker delavcev ni opozorila o prenehanju vadbe v primeru bolečin. S takšnim navodilom bi se lahko preprečila poškodba, kot jo je utrpela tožnica.
ZPSPP člen 31. ZPP člen 78. ZGD-1 člen 32, 33, 35.
najem poslovnega prostora – vstop v pravice najemodajalca – originaren način pridobitve lastninske pravice - zastopanje družbe v pravdnem postopku s strani prokurista – prokurist
Tožnica je res s sodbo o ugotovitvi skupnega premoženja postala skupna lastnica poslovnega prostora, vendar pa s tem ni ponovno pridobila položaja najemodajalca. Skupna lastnica poslovnega prostora je postala na originaren način, torej ne gre za primer iz 31. člena ZPSPP, ki za vstop v položaj najemodajalca zahteva, da se lastninska pravica ali pravica uporabe na poslovnem prostoru pridobi „z nakupom ali kako drugače od najemodajalca“.
Prokurist brez posebnega pooblastila zakonitega zastopnika ne more sam zastopati pravne osebe v pravdnem postopku.