denarna socialna pomoč - pogoji za pridobitev pravice - minimalni dohodek - dohodek iz dejavnosti
Ker je tožnikov mesečni dohodek, ki ga je prejel iz opravljanja samostojne dejavnosti, presegel na podlagi zakona določen minimalni dohodek, je bila njegova zahteva za priznanje pravice do denarne socialne pomoči utemeljeno zavrnjena.
ZJU člen 5. ZSPJS člen 2, 2/1, 2/1-5, 7, 7/3, 7/4, 8, 8/3, 9, 9/2, 13, 14, 49.a.
plača - prevedba plače - delovno mesto - izobrazba za zasedbo delovnega mesta - aneks k pogodbi o zaposlitvi
Tožena stranka je z uvedbo novega plačnega sistema uskladila sistemizacijo delovnih mest, tako da delovno mesto strežnice obsega opravljanje kurirskih del, del gospodinje in čistilke. Vse delavce, ki opravljajo kurirska dela, je prevedla kot strežnice. Takšna prevedba je zakonita, tožnici (ki je opravljala kurirska dela) pa je bil zakonito ponujen aneks k pogodbi o zaposlitvi za delovno mesto strežnica, za katerega je predvidena druga stopnja strokovne izobrazbe, ki je najbližja stopnji (in vrsti) strokovne izobrazbe, kot jo ima tožnica (dokončana osnovna šola).
otroški dodatek - priznanje pravice - dokončna in pravnomočna odločba - zavrženje zahteve
Tožnici bi se, glede na to, da je zahtevo za priznanje pravice do otroškega dodatka vložila v marcu 2010, otroški dodatek priznal od 1. 4. 2010 dalje. Za to obdobje pa tožnica že ima priznano to pravico z dokončno in pravnomočno odločbo. Iz tega razloga je bila njena ponovna zahteva utemeljeno zavržena po 4. točki prvega odstavka 129. člena ZUP.
vdovska pokojnina - pogoji za pridobitev pravice - zunajzakonska skupnost - predhodno vprašanje
Tožena stranka je tožničino zahtevo za priznanje pravice do vdovske pokojnine utemeljeno zavrnila, saj je bilo v času, ko je tožnica zahtevo vložila, s pravnomočno sodbo že odločeno, da razmerja med pokojnim zavarovancem in tožnico ni mogoče kvalificirati kot življenjsko skupnost, ki bi bila v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo.
Pri tožniku so diagnostični postopki in zdravljenje še vedno v teku, tako pri njem še ne gre za zdravstveno stanje, ki bi bilo dokončno in bi pomenilo popolno izgubo delovne zmožnosti. Iz tega razloga njegova zahteva za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti s priznanjem pravice do invalidske pokojnine ni utemeljena.
ZDSS-1 člen 43. ZIZ člen 272. ZDR člen 83, 83/1, 83/2, 88, 88/1, 88/1-3, 88/2, 88/6.
začasna odredba - zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi - verjetnost obstoja terjatve - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - rok za podajo odpovedi
Glede na to, da je sodišče dolžno o predlogu za izdajo začasne odredbe odločiti najkasneje v treh dneh, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je o tožnikovem predlogu odločalo le ob upoštevanju dejstev, ki jih je tožnik zatrjeval v tožbi, in na podlagi dokazov, ki jih je tožbi priložil. Ker je pravilno zaključilo, da tožnik ni izkazal za verjetno, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega nezakonita, je utemeljeno zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe za zadržanje učinkovanja odpovedi do pravnomočne odločitve v sporu.
odpravnina - načelnik - prenehanje delovnega razmerja - sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi
Tožnik je po prenehanju položaja načelnika pri toženi stranki sklenil dva aneksa k pogodbi o zaposlitvi, na podlagi katerih je opravljal delo najprej kot vršilec dolžnosti načelnika, nato pa kot višji svetovalec. Kasneje mu je delovno razmerje s sporazumom o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi prenehalo. Glede na takšno dejansko stanje njegov zahtevek za plačilo odpravnine (ki je bila določena za primer, če bi mu prenehal položaj načelnika in če tožena stranka zanj ne bi imela ustreznega delovnega mesta) ni utemeljen.
Sodišče prve stopnje je v celoti sledilo navedbam tožnika, vendar je kljub temu, da je tožnik že poračunal akontacije plačil in na podlagi tega podal tožbeni zahtevek le še za razliko v plači, ki je ni prejel, razsodilo, da se mora še enkrat upoštevati, da je tožnik prejel v izreku sodbe navedena plačila. Nepravilno je v presežku zahtevek zavrnilo, ker je dvakrat upoštevalo akontacijo in zmotno ugotovilo, da iz dejstev, ki so navedena v tožbi, ne izhaja delna utemeljenost tožbenega zahtevka. Nasprotno, glede na navedbe v tožbi, je tožbeni zahtevek v celoti utemeljen.
ZPIZ-1 člen 36. Sporazum o socialnem zavarovanju me Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 22, 22/3, 35, 35/3.
starostna pokojnina - zavarovalna doba - zavarovalna doba s povečanjem - sorazmerni del - pogoji za pridobitev pravice
Republika Hrvaška, v kateri je bil zavarovan tožnik, ki v Republiki Sloveniji uveljavlja pravico do sorazmernega dela starostne pokojnine, je prenehala uporabljati predpise nekdanje SFRJ z dne 8. oktobra 1991. Od tega dne se lahko pri seštevanju zavarovalnih dob upošteva zavarovalna doba le dejanskem trajanju, ne upošteva pa se eventualna benificirana delovna doba, priznana na Hrvaškem. To pa pomeni, da tožnik glede na skupno zavarovalno oziroma pokojninsko dobo (v Republiki Hrvaški in Republiki Sloveniji) ne izpolnjuje pogojev za pridobitev pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine.
preužitkarska pogodba – aleatornost pogodbe – darilna pogodba – oblika pogodbe o prenosu nepremičnin – pisna oblika pogodbe o prenosu nepremičnin
Pogodbe, ki vsebujejo obveznost dosmrtnega preživljanja, so aleatorne, saj je negotovo, koliko časa bo preživljenec živel in tako potreben preživljanja. Zaradi aleatorne narave pogodbe je zato izključena vsaka možnost uporabe pravil o enakovrednosti nasprotnih izpolnitev, aleatornost je tako pomembna karakteristika pogodbe, da popolnoma izključuje kakršenkoli matematični izračun nasprotnih izpolnitev, saj bi bil sicer povsem izničen namen sklenitve takšnih pogodb.
Tudi v času pred uveljavitvijo OZ je bilo potrebno pogodbe glede nepremičnin sestaviti v pisni obliki.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0070098
ZPP člen 205. OZ člen 635, 635/2, 640.
izguba pravdne sposobnosti tekom pravdnega postopka – podjemna pogodba - stvarne napake na opravljenih delih – konkretizirano grajanje – ugovor znižanja plačila
Tožena stranka je tekom postopka sicer na splošno ugovarjala kvaliteti vseh del, ki naj bi jih tožeča stranka opravila, vendar njeno pavšalno sklicevanje na dejstvo, da ji je slikopleskarska dela zavrnil investitor, ne predstavljajo standarda konkretiziranega grajanja.
Ker je družba G. d.d. izgubila pravdno sposobnost šele tekom postopka, je bil pravdni postopek po zakonu prekinjen. Nadaljeval se je z izrecnim prevzemom pravde s strani pravnega naslednika G. S. d.d.. Ker je šlo pri tožbi za pomanjkljivost, ki jo je bilo moč odpraviti (izbrisana družba je imela pravno naslednico), je pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče prve stopnje tožbo zavreči, neutemeljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0069519
ZPP člen 262, 262/1, 262/2, 282, 282/4, 282/5, 287, 287/2. OZ člen 459.
sodba na podlagi stanja spisa – upravičeni razlogi za odsotnost iz naroka – dolžna skrbnost odvetnika – pogodba o finančnem lizingu – odgovornost lizingodajalca za stvarne napake
Za izdajo sodbe na podlagi stanja spisa je bil izpolnjen tudi vsebinski pogoj – torej, da je sodišče že opravilo narok, na katerem so se izvajali dokazi in je bilo dejansko stanje dovolj pojasnjeno. Sodišče prve stopnje je namreč na naroku za glavno obravnavo dne 14.6.2011 sprejelo dokazni sklep, da se zasliši tožeča stranka, zaradi česar je tudi preložilo narok na dan 30.8.2011, obenem pa je izvedlo tudi dokaze. Ker pa tožeča stranka na preloženi narok ni prišla, čeprav je bila nanj pravilno vabljena, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je dejansko stanje (glede na dokaze, ki so bili izvedeni), dovolj pojasnjeno in je, upoštevajoč predlog tožene stranke, izdalo sodbo na podlagi stanja spisa.
Sodišče prve stopnje je sprejelo dokazni sklep za zaslišanje tožeče stranke, ker pa se slednja naroka za glavno obravnavo ni udeležila, čeprav je bila nanj pravilno vabljena, je povsem jasno, da sodišče prav iz tega razloga omenjena dokaza ni moglo izvesti.
Odvetnik mora v prošnji za preložitev naroka izkazati, da je v okviru dolžne skrbnosti storil vse, da bi zagotovil svojo navzočnost oziroma da postopek ne bi bil oviran.
Smisel pogodbe o finančnem lizingu je v tem, da se lizingodajalec sam dogovori z dobaviteljem o nabavni ceni in pogojih dobave predmeta lizinga, po tem ko si predmet lizinga prav tako izbere sam. Čeprav je tožena stranka pravna lastnica predmeta lizinga, pa bi bilo v nasprotju s smislom predmetne pogodbe, da bi slednja odgovarjala za stvarne napake predmeta pogodbe na podlagi določil zakupne (najemne) pogodbe in posla, ki sta ga sklenila tožeča stranka in dobavitelj.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0021297
KZ člen 122, 124, 124/3, 184, 184/2. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-8, 371/1-11, 371/2, 372, 372-1, 372-3.
kršitev spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja – profesor - sprememba kazenske sankcije – zavrnitev dokaznih predlogov – nestrinjanje z dejstvi – zastaranje kazenskega pregona
Pri vplivu iz drugega odstavka 371. člena ZKP ne gre za katerikoli vpliv, ampak za učinkovanje na kvaliteto sodbe, ki je lahko zato nepravilna v smislu neresnične dejanske podlage in/ali nezakonita v smislu uporabe materialnega prava.
Nestrinjanje procesnega udeleženca z dejstvi po sebi ne more narekovati utemeljenosti dokaznih predlogov.
Tožnik je od tožene stranke prejel delovno knjižico, kar nedvomno pomeni, da se je mogel in moral zavedati, da je tožena stranka štela, da mu je prenehalo delovno razmerje. To pomeni, da bi moral v nadaljnjih 30-ih dneh od prenehanja delovnega razmerja (prejete in zaključene delovne knjižice) to izpodbijati pred sodiščem. Ker tega ni storil, se šteje, da mu je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo in njegov tožbeni zahtevek za plačilo plač po tem ne more biti utemeljen.
nepremoženjska škoda – strah – višina odškodnine za strah
Tožnik je utrpel tako primarni kot sekundarni strah. Primarnega v trenutku, ko se je proti tožniku zvalil skoraj 200-kilogramski težak sod, po poškodbi pa je tožnika zaradi omejene gibljivosti in neuporabnosti uda ter bolečin postopoma začelo skrbeti za izid zdravljenja. Tak strah je intenziviral do operacijskega posega. Po posegu pa je tožnik trpel sekundarni strah zmerne intenzitete. Takšen strah opravičuje odškodnino v znesku 500,00 EUR.
ZPSPP člen 31. ZPP člen 78. ZGD-1 člen 32, 33, 35.
najem poslovnega prostora – vstop v pravice najemodajalca – originaren način pridobitve lastninske pravice - zastopanje družbe v pravdnem postopku s strani prokurista – prokurist
Tožnica je res s sodbo o ugotovitvi skupnega premoženja postala skupna lastnica poslovnega prostora, vendar pa s tem ni ponovno pridobila položaja najemodajalca. Skupna lastnica poslovnega prostora je postala na originaren način, torej ne gre za primer iz 31. člena ZPSPP, ki za vstop v položaj najemodajalca zahteva, da se lastninska pravica ali pravica uporabe na poslovnem prostoru pridobi „z nakupom ali kako drugače od najemodajalca“.
Prokurist brez posebnega pooblastila zakonitega zastopnika ne more sam zastopati pravne osebe v pravdnem postopku.
plačilo honorarja za avtorsko delo – pogodba o naročilu avtorskega dela – obseg naročila – višina honorarja
Ob odsotnosti dogovora o višini avtorskega honorarja lahko avtor zahteva plačilo honorarja v višini, ki se določi po kriterijih iz prvega odstavka 81. člena ZASP. Le-ta določa, da če avtorski honorar ali nadomestilo ni bilo določeno, se določi po običajnih plačilih za določeno vrsto del, po obsegu in trajanju uporabe ter glede na druge okoliščine primera.
ZPP člen 270, 270/3. ZST-1 člen 1, 11, 11/5, 12, 12/2, 12/3.
pravica do pritožbe – sklep procesnega vodstva – predlog za oprostitev plačila sodnih taks – poziv na dopolnitev vloge
Za primer, ko stranka, ki prosi za oprostitev plačila sodnih taks, tej zahtevi ne priloži z zakonom zahtevane izjave o premoženjskem stanju, ZST-1 določa, da sodišče ravna v skladu s pravili o nepopolnih vlogah. Ker tega ravnanja podrobneje ne ureja, je treba uporabiti relevantne določbe ZPP. Sklep, s katerim se stranko pozove na dopolnitev vloge, sodi v okvir priprav za glavno obravnavo in da je glede na tretji odstavek 270. člena ZPP, po katerem ni pritožbe zoper odločitve, sprejete med pripravami za glavno obravnavo in se nanašajo na vodstvo postopka, tudi pritožba zoper ta sklep izključena. Morebitne kršitve lahko prizadeta stranka uveljavlja v pritožbi zoper odločitev o stvari sami.
zavezovalni pravni posel – izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila – priposestvovanje – dobra vera
Iz zapisnika mejne obravnave ne izhaja zaveza toženih strank, da bodo prenesle lastninsko pravico na spornem delu zemljišča na tožečo stranko. Ob pomanjkanju takšne zaveze ni mogoče govoriti o zavezovalnem pravnem poslu, zato tudi obligacijske pravice za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila na strani tožeče stranke ni.
Varstvo lastninske pravice uživa tisti, ki je kot lastnik naveden v zemljiški knjigi, kadar pa tretji zatrjuje obstoj lastninske pravice na podlagi priposestvovanja, ne sme obstajati dvom v dobrovernost stranke, ki naj bi nepremičnino priposestvovala.