Po petem odstavku 98. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ je posledica nepredložitve pooblastila k pritožbi, ki jo stranka vloži po odvetniku, takojšnje zavrženje pritožbe brez pozivanja na dopolnitev. Pritožbene navedbe o nesprejemu poziva na dopolnitev se glede na predpisano sankcijo vložitve pravnega sredstva brez pooblastila tako izkažejo kot nerelevantne.
Tožnik je pred sodiščem prve stopnje uspel s tožbenim zahtevkom za odpravo odločb toženke, razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do delne invalidske pokojnine. Zavrnilni del sodbe pa se nanaša le na izplačevanje sorazmernega dela invalidske pokojnine, o čemer bo odločala toženka. Zavrnjeni del tožbenega zahtevka je tako sorazmerno majhni del tožbenega zahtevka tožnika, zaradi katerega niso nastali posebni stroški. Iz tega razloga je pravilna odločitev, da je tožnik upravičen do povračila vseh utemeljeno priglašenih stroškov postopka.
zavarovalna doba - stalno prebivališče - vštevanje skrbi za otroka v prvem letu otrokove starosti v zavarovalno dobo
Ker tožničin otrok v spornem obdobju ni imel prijavljenega stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, se tožnici to obdobje ne more všteti v zavarovalno dobo na podlagi določbe, da se v zavarovalno dobo všteje tudi čas skrbi za otroka v prvem letu otrokove starosti, če v tem obdobju mati ali oče nista zavarovana na drugi podlagi in če je njegovo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.
ZDR člen 182. OZ člen 131, 353, 353/1. ZPP člen 274, 274/1. KZ-1 člen 240, 240/2, 244, 244/1.
odškodninska odgovornost delavca - kazenski postopek - elementi odškodninskega delikta - škoda - zastaranje - pobotni ugovor - res iudicata - zavrženje tožbe
Glede na to, da je tožeča stranka v tem postopku vtoževala tudi škodo, o kateri je bilo pravnomočno odločeno v okviru premoženjskopravnega zahtevka v kazenski zadevi, je prvostopenjsko sodišče ta del tožbe pravilno zavrglo.
ZVCP-1 člen 32, 32/3. ZJC člen 14, 14/1, 14/1-44. ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-34. Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah člen 22, 89.
hitrost vožnje – naselje – označitev – postavljanje prometne signalizacije – obstoj prekrška
Prometna signalizacija in prometna oprema na javnih cestah mora biti načrtovana in postavljena tako, da se lahko od udeležencev v cestnem prometu pričakuje, da jo bodo zlahka in pravočasno opazili in dojeli njen pomen ter da se bodo lahko na podlagi postavljene prometne signalizacije in prometne opreme cest ravnali v skladu s pomenom oziroma zahtevami, ki so določene (izražene) s postavljeno prometno signalizacijo in prometno opremo cest.
Ni se mogoče strinjati z naziranjem sodišča prve stopnje, da se omejitev hitrosti v naselju začne šele pri prvi pozidavi v naselju, ampak pri prometnem znaku za začetek naselja.
Tožeča stranka je vtoževala le razveljavitev učinkov pogodbe o prevzemu dolga, ki je v razmerju do tožene stranke le zavezovalni posel, ki še ne ustvarja nobenih dejanskih posledic v premoženju tožeče stranke, saj te povzroči šele razpolagalni posel, ki pomeni izpolnitev obligacijske obveznosti. V konkretni zadevi je razpolagalni posel plačilo sprejete obveznosti po pogodbi o prevzemu dolga oziroma nalog za plačilo, s katerim se prenese denarno dobroimetje.
ZJU člen 5. ZSPJS člen 2, 2/1, 2/1-5, 7, 7/3, 7/4, 8, 8/3, 9, 9/2, 13, 14, 49.a.
plača - prevedba plače - delovno mesto - izobrazba za zasedbo delovnega mesta - aneks k pogodbi o zaposlitvi
Tožena stranka je z uvedbo novega plačnega sistema uskladila sistemizacijo delovnih mest, tako da delovno mesto strežnice obsega opravljanje kurirskih del, del gospodinje in čistilke. Vse delavce, ki opravljajo kurirska dela, je prevedla kot strežnice. Takšna prevedba je zakonita, tožnici (ki je opravljala kurirska dela) pa je bil zakonito ponujen aneks k pogodbi o zaposlitvi za delovno mesto strežnica, za katerega je predvidena druga stopnja strokovne izobrazbe, ki je najbližja stopnji (in vrsti) strokovne izobrazbe, kot jo ima tožnica (dokončana osnovna šola).
odpravnina - načelnik - prenehanje delovnega razmerja - sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi
Tožnik je po prenehanju položaja načelnika pri toženi stranki sklenil dva aneksa k pogodbi o zaposlitvi, na podlagi katerih je opravljal delo najprej kot vršilec dolžnosti načelnika, nato pa kot višji svetovalec. Kasneje mu je delovno razmerje s sporazumom o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi prenehalo. Glede na takšno dejansko stanje njegov zahtevek za plačilo odpravnine (ki je bila določena za primer, če bi mu prenehal položaj načelnika in če tožena stranka zanj ne bi imela ustreznega delovnega mesta) ni utemeljen.
ZPIZ-1 člen 36. Sporazum o socialnem zavarovanju me Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 22, 22/3, 35, 35/3.
starostna pokojnina - zavarovalna doba - zavarovalna doba s povečanjem - sorazmerni del - pogoji za pridobitev pravice
Republika Hrvaška, v kateri je bil zavarovan tožnik, ki v Republiki Sloveniji uveljavlja pravico do sorazmernega dela starostne pokojnine, je prenehala uporabljati predpise nekdanje SFRJ z dne 8. oktobra 1991. Od tega dne se lahko pri seštevanju zavarovalnih dob upošteva zavarovalna doba le dejanskem trajanju, ne upošteva pa se eventualna benificirana delovna doba, priznana na Hrvaškem. To pa pomeni, da tožnik glede na skupno zavarovalno oziroma pokojninsko dobo (v Republiki Hrvaški in Republiki Sloveniji) ne izpolnjuje pogojev za pridobitev pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine.
izvršba na nepremičnine – ugovor zoper novo izvršilno sredstvo – načelo sorazmernosti – predlog dolžnika za drugo izvršilno sredstvo – nesorazmernost med višino terjatve in vrednostjo predmeta izvršbe
V izvršbi na nepremičnino lahko dolžnik do oprave naroka za prodajo stvari predlaga, da sodišče določi drugo izvršilno sredstvo namesto tistega, ki ga je predlagal upnik, če zadošča za poplačilo upnike terjatve.
Tudi na izkazanost pooblastila pooblaščenca, ki zastopa tožnike, ki so kot naknadni sosporniki vstopili v pravdo, mora sodišče paziti po uradni dolžnosti.
Eventualno kaznivo dejanje, ki naj bi ga storil tožnikov delodajalec, z ničemer ne vpliva na tožnikovo obveznost, da tožbo dopolni tako, da je ta sposobna za obravnavo (postavi jasen in določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev, opredeli stranki s točnim naslovom, navede dejstva in predlaga dokaze ter vlogo predloži v dveh izvodih).
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0068394
ZZZDR člen 52, 53. ZOR člen 51, 52, 53.
razpolaganje s stvarjo, ki je skupno premoženje brez soglasja zakonca – ničnost – izpodbojnost – skupno premoženje – nedopustna podlaga – nedopusten nagib – simuliran pravni posel
Kadar glede stvari iz skupnega premoženja sklepa pravni posel le en zakonec, se zahteva soglasje drugega zakonca. Če ta predpostavka ni izpolnjena, je pravni posel, s katerim eden od zakoncev razpolaga s stvarjo, ki sodi v skupno premoženje zakoncev, izpodbojen.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0021297
KZ člen 122, 124, 124/3, 184, 184/2. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-8, 371/1-11, 371/2, 372, 372-1, 372-3.
kršitev spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja – profesor - sprememba kazenske sankcije – zavrnitev dokaznih predlogov – nestrinjanje z dejstvi – zastaranje kazenskega pregona
Pri vplivu iz drugega odstavka 371. člena ZKP ne gre za katerikoli vpliv, ampak za učinkovanje na kvaliteto sodbe, ki je lahko zato nepravilna v smislu neresnične dejanske podlage in/ali nezakonita v smislu uporabe materialnega prava.
Nestrinjanje procesnega udeleženca z dejstvi po sebi ne more narekovati utemeljenosti dokaznih predlogov.
preužitkarska pogodba – aleatornost pogodbe – darilna pogodba – oblika pogodbe o prenosu nepremičnin – pisna oblika pogodbe o prenosu nepremičnin
Pogodbe, ki vsebujejo obveznost dosmrtnega preživljanja, so aleatorne, saj je negotovo, koliko časa bo preživljenec živel in tako potreben preživljanja. Zaradi aleatorne narave pogodbe je zato izključena vsaka možnost uporabe pravil o enakovrednosti nasprotnih izpolnitev, aleatornost je tako pomembna karakteristika pogodbe, da popolnoma izključuje kakršenkoli matematični izračun nasprotnih izpolnitev, saj bi bil sicer povsem izničen namen sklenitve takšnih pogodb.
Tudi v času pred uveljavitvijo OZ je bilo potrebno pogodbe glede nepremičnin sestaviti v pisni obliki.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0070098
ZPP člen 205. OZ člen 635, 635/2, 640.
izguba pravdne sposobnosti tekom pravdnega postopka – podjemna pogodba - stvarne napake na opravljenih delih – konkretizirano grajanje – ugovor znižanja plačila
Tožena stranka je tekom postopka sicer na splošno ugovarjala kvaliteti vseh del, ki naj bi jih tožeča stranka opravila, vendar njeno pavšalno sklicevanje na dejstvo, da ji je slikopleskarska dela zavrnil investitor, ne predstavljajo standarda konkretiziranega grajanja.
Ker je družba G. d.d. izgubila pravdno sposobnost šele tekom postopka, je bil pravdni postopek po zakonu prekinjen. Nadaljeval se je z izrecnim prevzemom pravde s strani pravnega naslednika G. S. d.d.. Ker je šlo pri tožbi za pomanjkljivost, ki jo je bilo moč odpraviti (izbrisana družba je imela pravno naslednico), je pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče prve stopnje tožbo zavreči, neutemeljen.
STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0069517
ZFPPIPP člen 271, 271/1, 271/1-1, 277, 277/1, 277/4, 277/4-1. OZ člen 1035.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – rok za vložitev izpodbojne tožbe – sprememba tožbe – nakazilo – sklepčnost – objektivni pogoj izpodbojnosti – fiktivna izplačila – ugodnejši pogoji za izplačilo
Za situacijo iz 2. alineje 1. točke 1. odstavka 271. člena ZFPPIPP gre lahko le v primerih, ko upnik pred začetkom stečajnega postopka svoje terjatve do stečajnega dolžnika ne dobi poplačane, pač pa z izpodbijanim dejanjem pridobi ugodnejše pogoje za njegovo poplačilo v stečaju. Tožeča stranka v tožbi trdi, da je tožena stranka z izpodbijanimi pravnimi dejanji stečajnega dolžnika svoje terjatve dobila poplačane v celoti. Zato gre v tem primeru lahko le za pravno situacijo iz 1. alineje 1. točke 1. odstavka 271. člena ZFPPIPP, ko je objektivni pogoj izpodbojnosti podan, če je bila posledica izpodbijanih dejanj zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika tako, da zaradi tega drugi upniki lahko prejmejo plačilo svojih terjatev v manjšem deležu, kot če dejanje ne bi bilo opravljeno.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - varno delo - policist - nepremoženjska škoda
Za škodo (poškodbo), ki ji je tožnica utrpela pri opravljanju vaje samoobrambe na delovnem mestu policistke, je podana krivdna odgovornost tožene stranke, ker ni sprejela pisnih navodil o izvajanju vadbe, predvsem pa ker delavcev ni opozorila o prenehanju vadbe v primeru bolečin. S takšnim navodilom bi se lahko preprečila poškodba, kot jo je utrpela tožnica.
ZDR člen 126, 128. Kolektivna pogodba med delavci in zasebnimi delodajalci člen 46, 46/1. ZPSV člen 3. ZDavP-2 člen 352, 353, 353/2.
plača - prikrajšanje pri plači - dodatek k plači - dodatek za delovno dobo - valorizacija - davki - prispevki
Nepravilno je, če sodba sodišča prve stopnje navaja konkretne zneske davkov in prispevkov, ki jih mora tožena stranka za tožnika obračunati in plačati, upoštevaje prisojeni neto znesek razlike v plači, ker se davki in prispevki obračunajo po stopnjah, ki veljajo v času izplačila, davčna obremenitev pa je odvisna tudi od osebnih razmer zavezanca, ki se spreminjajo.