Če sodna taksa za tožbo ni plačana v roku, ki ga je sodišče določilo v nalogu za plačilo sodne takse, in če ne obstajajo razlogi, zaradi katerih tožniku sodne takse ne bi bilo treba plačati (oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks), se šteje, da je tožba umaknjena.
dovoljenost revizije – zemljiški kataster – uskladitev podatkov zemljiškega katastra – vrednostni pogoj – navedba punctuma v uvodu revizije – zelo hude posledice – dokazno breme
Če gre za zadevo, v kateri pravica ali obveznost ni izražena v denarni vrednosti (kakršen je obravnavni primer), ni izpolnjen pogoj iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ne glede na označeno vrednost spornega predmeta, ki sta jo v uvodu revizije navedla revidenta.
Presoja zelo hudih posledic ni mogoča, če revidenta za svoje navedbe ne predložita nobenih dokazov.
Tožnik (glede na dejstva, ki jih je navajal) ni izkazal, da je bil oziroma bi bil izpostavljen dejanjem preganja, ki ustrezajo mednarodno priznani razlagi pojma biti preganjan v smislu Ženevske konvencije, zato ni bilo potrebe po preverjanju izjave prosilca v povezavi z informacijami o izvorni državi iz osme in devete alineje 23. člena ZMZ, kot je določeno v drugem odstavku 22. člena ZMZ (v rednem postopku).
dovoljena revizija – izkazane zelo hude posledice - status mirnodobnega vojnega invalida – prepozno vložena zahteva - prekluzivni, materilani rok – izguba pravice - uporaba pravil obligacijskega prava
Rok za uveljavljanje statusa mirnodobnega vojnega invalida, ki je materialni prekluzivni rok, je izrecno določen v 96. členu ZVojI. Ker je s tem zakonom ob izpolnjevanju zakonskih pogojev zagotovljeno posebno socialno varstvo vojnim invalidom, pri štetju navedenega roka ni mogoče uporabiti pravil obligacijskega prava.
Stališče tožene stranke, da pravnomočna sodna odločba o ugotovitvi nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, vzpostavitvi delovnega razmerja, reintegraciji in reparaciji še ne dokazuje elementov delovnega razmerja, je nesprejemljivo, saj pomeni nespoštovanje pravnomočno urejenega pravnega razmerja.
Na podlagi določbe petega odstavka 7. člena in 191. člena ZPIZ-1 je plačilo prispevkov lahko pogoj za pridobitev pravic iz obveznega zavarovanja, ne pa pogoj za priznanje lastnosti zavarovanca.
DELOVNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3004866
ZLPP člen 25. ZPP člen 41, 367, 367/5. ZOR člen 210, 214.
neupravičena pridobitev – lastninsko preoblikovanje – vrnitev prejemkov iz delovnega razmerja – pogodbeno obrestovanje – sredstva za dokapitalizacijo – vrednost spornega predmeta - skupno pravno vprašanje
Denarna sredstva (prejemki iz delovnega razmerja), ki jih je pokojni K. Č. prepustil toženi stranki zaradi sodelovanja v nameravanem notranjem odkupu, v ta namen kasneje niso bila porabljena. Navedeno dejstvo je sodišče druge stopnje pravilno štelo kot podlago za uporabo določila četrtega odstavka 210. člena ZOR o neupravičeni pridobitvi.
Vsebina petega odstavka 25. člena ZLPP je v tem, da ureja revalorizacijo in obrestovanje le za tista vplačana sredstva upravičencev, ki so bila kasneje dejansko uporabljena za lastninsko preoblikovanje podjetja. Da bi se tako revaloriziralo in obrestovalo tudi vračanje sredstev, ki niso bila uporabljena za lastninjenje, iz predpisov, ki urejajo lastninsko preoblikovanje, ne izhaja. Tožniki zato neutemeljeno vtožujejo vračilo sredstev po R + 8 % obrestni meri.
invalidnost I. kategorije – zavrnitev dokaza z izvedencem
Splošno nasprotovanje mnenju invalidskih komisij, ki ni v nasprotju s predhodnimi mnenji in z medicinsko dokumentacijo, ne zahteva še izvedbe dokaza s sodnim izvedencem.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – hujša kršitev delovnih obveznosti – policist – plačilo globe – opravičilo odsotnosti z zagovora
Za opravičilo odsotnosti z zagovora ne zadošča le golo opravičilo delavca, da se zagovora ne more udeležiti zaradi (neopredeljenih) zdravstvenih težav.
začasna nezmožnost za delo – bolniška odsotnost – pravnomočna upravna odločba
Predlog za „retrogradno oceno“ začasne nezmožnosti za delo tožnika za obdobje od leta 1992 do 1997 je bil v upravnem postopku pravilno zavržen, saj je bilo o njegovi delazmožnosti za to obdobje že pravnomočno odločeno.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca – izplačilo bistveno zmanjšanega plačila za delo – rok za odpoved
Za ugotovitev, ali je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi podana skladno s tretjo alinejo prvega odstavka 112. člena ZDR, je bistveno, kolikšno plačo v smislu plačila za delo bi tožnik moral prejeti vključno z vsemi dodatki, ne pa sama višina osnovne plače, dogovorjene v pogodbi o zaposlitvi.
Rok za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi izplačevanja bistveno zmanjšanega plačila za delo ne začne teči že v trenutku, ko delavec zve za zmanjšano plačilo, temveč šele po tem, ko zaradi te kršitve opomni delodajalca ter opozori inšpektorja za delo in poteče 8 dni, kot to določa prvi odstavek 112. člena ZDR.
nadomestilo plače za čas čakanja na zaposlitev na drugo ustrezno delo – varstvo pravic, pridobljenih po prejšnjih predpisih - uporaba ZPIZ/92
Določilo 446. člena ZPIZ-1 od 1. 1. 2003 ni bilo več podlaga za uporabo določb ZPIZ/92 o nadomestilu plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu.
Tožnik je imel ob vložitvi zahteve dne 26. 6. 2006 zakonsko podlago kvečjemu za pridobitev ene od pravic po ZPIZ-1, ki pa nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu, kot pravice po tem zakonu, ne pozna več.
V skladu z zdravniškim spričevalom o oceni delovne zmožnosti tožnika pred nastopom dela je bil ta sposoben le za dela vratarja. Tudi dejansko je opravljal le ta dela. Za tožnikov poklic zato ni mogoče šteti tudi poklica varnostnika.
plačilo razlike v plači - zastaranje – specifikacija tožbenega zahtevka
Zastaranje začne teči prvi dan po dnevu, ko je imel upnik pravico terjati izpolnitev obveznosti, če za posamezne primere ni z zakonom določeno kaj drugega. Vložitev tožbe, s katero sta tožnici izpodbijali sklepa o prerazporeditvi in uvrstitev v ustrezen tarifni in plačilni razred, predpostavlja, da sta bili od dneva dokončnosti izpodbijanih sklepov prikrajšani za razliko med dejansko izplačano plačo in plačo, ki bi jima šla ob pravilni uvrstitvi v tarifni in plačilni razred. Plačilo te razlike bi lahko zahtevali že ob vsakokratnem mesečnem prikrajšanju, to je na dan izplačila posamezne plače.
ZPIZ-1 člen 177. ZDSS-1 člen 82. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
starostna pokojnina – ponovno uveljavljanje pokojnine – sprememba dejanskega stanja – prenehanje pravice pri tujem nosilcu zavarovanja
Novi odločbi tujega nosilca zavarovanja (o zavrnitvi pravice do pokojnine) in potrdilo o tem, da tožnik ni uživalec pokojnine pri tujem nosilcu zavarovanja, predstavljajo spremembo dejanskega stanja v skladu s 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP, ki onemogoča zavrženje tožnikove zahteve za odmero starostne pokojnine pri toženi stranki.
invalid III. kategorije – krajši delovni čas – delna invalidska pokojnina – začetek izplačevanja – reformatio in peius
Pogoji za pridobitev pravice do delne invalidske pokojnine po ZPIZ-1 niso odvisni od pogojev za izplačevanje, velja pa tudi obratno - da pridobitev pravice sama po sebi še ne pomeni tudi izpolnitve pogojev za izplačevanje.
Temeljno načelo je, da obvezno zavarovanje temelji na odgovornosti države in delodajalcev za njegovo delovanje in na osebni odgovornosti zavarovancev (3. člen ZPIZ-1). V primeru, da po krivdi delodajalca ali tožene stranke v matični evidenci za posamezno obdobje teh podatkov ni, se višino plač zavarovanca lahko dokazuje z drugimi verodostojnimi dokazi, saj je vpis podatkov v matično evidenco deklaratorne in ne konstitutivne narave. Tak dokaz je lahko tudi višina tožnikove plače, ki jo je prejemal pri istem delodajalcu v obdobju, neposredno pred spornim obdobjem.
ZDR člen 137. ZZVZZ člen 28. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 229.
plačilo nadomestila plače - odsotnost z dela zaradi bolezni - insolventnost delodajalca - izbris iz sodnega registra
Nadomestilo plače za čas zadržanosti od dela zaradi bolezni, ki je sicer pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, izplačuje delavcu v breme zavoda neposredno delodajalec. Sodišče je zato neutemeljeno naložilo zavodu, da mora sporno nadomestilo plače mimo delodajalca neposredno izplačati tožniku.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev z znaki kaznivega dejanja – pravna kvalifikacija - tatvina – samovoljnost – selitev na drugo lokacijo – nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja
S tem, ko je tožnica pomagala pri selitvi na drugo lokacijo, stvari ni „vzela“, še manj z namenom, da si jih prilasti. Prav tako ni jasno, katero svojo pravico naj bi si vzela s tem, ko je na drugo lokacijo odnesla „osnovna sredstva“, ki niso bila last tožene stranke. Edino, kar bi ji bilo mogoče očitati že zaradi lojalnosti do delodajalca je, da ga o selitvi ni obvestila, vendar pa njeno ravnanje nima znakov nobenega kaznivega dejanja.
novinar - pogodba o poslovnem sodelovanju - obstoj delovnega razmerja - uveljavljanje sodnega varstva - tožbeni zahtevek
Tožnica je tožbo za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi vložila v roku iz tretjega odstavka 204. člena ZDR, pri čemer je spregledala, da bi morala zaradi spornosti obstoja delovnega razmerja vsaj istočasno zahtevati tudi ugotovitev obstoja pogodbe o zaposlitvi oziroma delovnega razmerja. S tožbenim zahtevkom, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita in da ji delovno razmerje pri toženi stranki dne 1. 1. 2007 ni prenehalo, bi lahko uspela le v primeru, če bi bil ugotovljen obstoj delovnega razmerja pred 1. 1. 2007, vendar takega zahtevka ni postavila.
vračilo štipendije – rok za vložitev revizije – predlog za dopustitev revizije – zavrženje revizije
Tožeča stranka je zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vložila na Vrhovno sodišče predlog za dopustitev revizije. Glede na to, da je bila sodba sodišča prve stopnje izdana še pred uveljavitvijo novele ZPP-D, ki ureja dopustitev revizije, je sodišče navedeno vlogo obravnavalo kot revizijo. V skladu z določbami 373. člena ZPP je zato Vrhovno sodišče vlogo posredovalo sodišču prve stopnje.
Tožeči stranki je bila pravnomočna sodba sodišča druge stopnje vročena 25. 5. 2009, sodišču prve stopnje pa je bila revizija vročena 4. 7. 2009, torej po izteku 30–dnevnega roka za vložitev revizije.