ZDR člen 182. OZ člen 132. ZSDU člen 13, 55, 65, 67, 104.
predsednik sveta delavcev - odškodninska odgovornost - naročilo knjig - škoda
Toženec je tudi kot član in predsednik sveta delavcev še vedno delavec tožeče stranke (13. člen ZSDU). Ne kot predsednik sveta delavcev in ne kot delavec ni imel pooblastila za naročanje knjig za račun tožeče stranke. Za svoje ravnanje je zato lahko odgovoren le kot delavec tožeče stranke na podlagi 182. člena ZDR.
plačilo odškodnine – vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
Vrednost spornega predmeta, na katerega se nanaša revizija, v postopku ni bila ugotovljena in zneskovno opredeljena, zato niso podani pogoji za dovoljenost revizije v smislu določb ZPP.
samozaposleni – invalid III. kategorije – pravice iz invalidskega zavarovanja
Sodišče ni priznalo tožniku pravice do premestitve na drugo delovno mesto, temveč izrecno le pravico do dela s krajšim delovnim časom z določenimi dodatnimi omejitvami (tudi krajši delovni čas je nenazadnje le določena omejitev za opravljanje tudi istega dela oziroma dela na istem delovnem mestu). Tako pravico pa samozaposleni zavarovanec po tretjem odstavku 66. člena ZPIZ-1 ima.
ZPP člen 370, 370/3. ZZZDR člen 51, 59. SZ člen 117, 117/1, 118.
premoženjska razmerja med zakoncema – skupno premoženje zakoncev nastanek skupnega premoženja – posebno premoženje zakonca – stanovanjska pravica – pravica do odkupa stanovanja – sprememba solastniških deležev na nepremičnini – vlaganja solastnikov v nepremičnino – določitev deležev na skupnem premoženju
Ker je bila pravica do odkupa z namenom pridobitve skupnega stanovanja uveljavljana že v zakonski zvezi in je v skladu s sodno prakso z uveljavitvijo pridobila premoženjsko naravo, je spadala v skupno premoženje strank. Stališče nižjih sodišč, ki veže presojo pravne narave stanovanja le na vir financiranja stanovanja, zapostavlja tako okoliščino, da je odkupna pravica spadala v skupno premoženje strank, kot tudi dejstvo, da sta stranki že v zakonski zvezi izvršili vsa tista dejanja, ki so bila potrebna za odkup stanovanja.
Zaradi sodelovanja vseh solastnikov pri vlaganjih je sprememba solastniških deležev po določbah ZTLR o gradnji na tujem svetu oziroma izvirna pridobitev lastninske pravice izključena. Z vlaganji v solastnino bi se razmerja med solastniki lahko spremenila le, če bi o tem obstajal dogovor med solastniki.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VS3004788
ZPP člen 86, 374, 377. ZDSS-1 člen 35, 65.
revizija - zavrženje revizije - pooblaščenec - kolektivni delovni spor - regres za letni dopust
Za postopek v kolektivnih delovnih sporih ni določena izjema, da lahko udeležence v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi zastopa diplomirani pravnik s pravniškim državnim izpitom, ki je pri udeležencu zaposlen za zastopanje udeleženca oziroma njegovih članov.
ZPIZ-1 člen 177, 397. ZPIZ člen 297. ZPIZ (1983) člen 51, 52.
delna invalidska pokojnina - pokojninska doba v Sloveniji - pokojnina v Srbiji - nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu - prevedba po uradni dolžnosti - nadomestilo plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom
Tožnik ima ob pravilni razlagi 177. člena ZPIZ-1 in ob upoštevanju določb 67. in 68. člena tega zakona (če izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do invalidske pokojnine glede na nastanek invalidnosti in minimalno pokojninsko dobo v Republiki Sloveniji) pravico do priznanja (sorazmernega dela) invalidske pokojnine, kljub temu, da mu je to pravico nosilec zavarovanja v Srbiji že priznal tudi ob upoštevanju v Republiki Sloveniji dopolnjene pokojninske dobe.
invalidnost I. kategorije – revizijski razlogi – izpodbijanje dejanskega stanja
Tožnica ni navedla, v čem naj bi bilo materialno pravo zmotno uporabljeno. Zgolj nestrinjanje z izvedeniškim mnenjem in ugotovitvami invalidske komisije glede njenega zdravstvenega stanja pomeni poskus uveljavljanja zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kar ni dovoljen revizijski razlog.
ZDR člen 143, 147. Kolektivna pogodba za kulturne dejavnosti člen 33, 77.
delovno razmerje v javnem zavodu – razporeditev delovnega časa - nadurno delo – plačilo nadur
Kljub temu, da direktor tožene stranke ni formalno uredil organizacije dela in odločal o razporeditvi delovnega časa na način, da bi bilo tožniku omogočeno in odrejeno, da višek ur letno koristi, ter poskrbel za nadzor nad tem, se je višek ur pri tožniku in ostalih delavcih priznaval in obravnaval kot nadure. Sodišče je zato tožniku na podlagi drugega odstavka 33. člena panožne kolektivne pogodbe za ugotovljeni višek ur pravilno priznalo plačilo v višini nadur kot to določa 77. člen kolektivne pogodbe. Pri tem je pravilno upoštevalo vrednost ure ob koncu posameznega koledarskega leta, torej v času, ko bi najkasneje moralo priti do uravnave fonda ur.
Sodišče druge stopnje je v razveljavitvenem sklepu izrecno naložilo prvostopnemu sodišču dopolnitev dokaznega postopka z ugotovitvijo, „kakšen status zavarovanke je imela tožnica na dan nastanka zavarovalnega primera“. S pripravljalno vlogo je tožena stranka le opozorila na to, kar je sodišču prve stopnje nalagal že razveljavitveni sklep. Podatki o statusu zavarovanca so bili ves čas v invalidskem spisu. V vlogi tožene stranke zato ni šlo za navajanje novih dejstev ali predlaganje novih dokazov, torej tudi ni moglo priti do kršitve določb 286. ali 362. člena ZPP.
ZDR člen 82, 88, 88/1, 88/1-1, 88/6, 118. ZPP člen 215.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - prenehanje potrebe po delu delavca - dokazno breme delodajalca - načelo proste presoje dokazov - pravilo o dokaznem bremenu - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - odmera odškodnine - kriteriji - ponudba neustrezne zaposlitve
Kadar sodišče na podlagi izvedenih dokazov ne more zanesljivo ugotoviti kakega dejstva, sklepa o njem na podlagi pravila o dokaznem bremenu (215. člen ZPP). Glede na določbo prvega odstavka 82. člena ZDR je v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delodajalca dokazno breme na njegovi strani.
Neutemeljeno je zavzemanje tožene stranke, da je za odmero odškodnine po 118. členu ZDR odločilna tudi okoliščina, da je bila tožnici ponujena zaposlitev na drugem delovnem mestu, ki pa jo je odklonila. Glede na definicijo ustreznosti zaposlitve iz tretjega odstavka 90. člena ZDR je bila tožnici namreč ponujena neustrezna zaposlitev. Zaradi odklonitve takšne zaposlitve pa delavec ne sme trpeti negativnih posledic.
začasna nezmožnost za delo – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – načelo kontradiktornosti - predlagani dokazi – zavrnitev izvedbe dokazov
Sklicevanje na prosto presojo dokazov pri zavrnitvi dokaznega predloga ni utemeljeno. Prosta presoja se nanaša na oceno izvedenih dokazov, ne sme pa pomeniti vnaprejšnje ocene uspeha nekega dokaza. Tožnica je na prvem naroku glavne obravnave predlagala tako postavitev izvedenca kot zaslišanje prič. Sodišče prve stopnje je na tem naroku zaslišalo tožnico in sprejelo sklep o postavitvi izvedenca, ki ga je na naslednjem naroku še zaslišalo. Zakaj ni izvedlo drugih predlaganih dokazov oziroma zakaj jih je zavrnilo, ne izhaja ne iz zapisnikov o glavni obravnavi ne iz prvostopne sodbe.
Sindikat je vložil revizijo po zakoniti zastopnici, za katero v spisu ni izkazano, da ima opravljen pravniški državni izpit. Glede na to se šteje, da je revizijo vložila oseba, ki te pravice nima. Taka revizija ni dovoljena, zato jo je Vrhovno sodišče kot nedovoljeno zavrglo.
ZPP člen 105.a, 105.a/1, 105.a/2, 105.a/3, 374, 374/1. ZUS-1 člen 22, 22/1, 84. ZST-1 člen 1, 1/3.
neplačilo sodne takse za revizijo – domneva umika revizije in predloga za izdajo začasne odredbe
Če sodna taksa za revizijo ni plačana v roku, ki ga v nalogu za plačilo določi sodišče, se šteje, da je revident vloženo revizijo umaknil.
Če je s sklepom ugotovljeno, da se revizija umakne, se šteje, da je s tem posledično umaknjen tudi predlog za izdajo začasne odredbe po 84. členu ZUS-1.