predlog za dopustitev revizije – opredelitev spornega pravnega vprašanja – pomembno pravno vprašanje - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Tožeča stranka je opredelila le eno sporno pravno vprašanje in tudi pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, vendar pa konkretizirano ne navaja okoliščin, ki bi kazale na pomembnost tega pravnega vprašanja za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.
predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije – opredelitev pomembnega pravnega vprašanja
Brez konkretno in natančno zastavljenega vprašanja Vrhovno sodišče ne more opraviti svoje naloge, da odgovori na pravna vprašanja, ki so pomembna z vidika pravnega reda kot celote.
ZPP člen 367a, 367b, 367b/4, 367b/6. ZIL člen 100, 100/1.
predlog za dopustitev revizije – konkretizacija pomembnega pravnega vprašanja - pomembnost vprašanja – zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlagatelj ni izkazal okoliščin, ki bi kazale na to, da sta zastavljeni pravni vprašanji pomembni za rešitev spora glede druge tožnice. Nižji sodišči sta namreč zavrnitev tožbenega zahtevka druge tožnice utemeljili tudi na pomanjkanju njene aktivne legitimacije zgolj za ugotovitveni zahtevek po prvem odstavku 100. člena ZIL. Tega razloga za zavrnitev tožbenega zahtevka predlagatelj v predlogu za dopustitev revizije ne napada.
nova invalidnost – nove pravice – nadomestilo za invalidnost
Pridobitev pravic po ZPIZ-1 pomeni, da od trenutka njihove pridobitve dalje zavarovanec oziroma uživalec pravic ne more več uživati pravic, pridobljenih po ZPIZ/92.
Revizijsko sodišče razume, da je pritožbeno sodišče pravno kvalifikacijo o »skupnem podjemu« izpeljalo iz trditve tožeče stranke, da sta obe toženi stranki sprejeli v popravilo poškodovano vozilo. Omenjena trditev pa je splošna in sama zase ne opredeli vsebine izjav volj pravdnih strank na način, da bi bila lahko dejanska in pravna podlaga za sklepanje o konkretni prevzeti obveznosti v zvezi s popravilom. Materialnopravnega izhodišča sodišča druge stopnje, da naj bi bilo popravilo poškodovanega avtomobila kot celota predmet (skupne) obveznosti obeh toženih strank kot izvajalk v razmerju do tožeče stranke iz ene pogodbe o delu kot njun »skupni podjem«, revizijsko sodišče zato ne more sprejeti.
Iz besedila drugega odstavka 132. člena ZOR, na katerega sta sodišči prve in druge stopnje (med drugim) oprli izpodbijani sodbi, izhaja, (i) da gre zahtevek pogodbenima strankama in (ii) da ta zahtevek zajema (v načelu) dajatve ene in/ali druge pogodbene stranke, ki sta jih izvršili v prid izpolnjevanja pogodbenih obveznosti do razdrtja pogodbe. Ker v obravnavanem primeru plačila, vrnitev katerega je predmet spora, po dejanskih ugotovitvah sodišč prve in druge stopnje ni opravila tožeča (pogodbena) stranka (temveč zavarovalnica), drugi odstavek 132. člena ZOR ne pride v poštev. S plačilom računa, ki ga je zavarovalnica plačala, upoštevaje razloge izpodbijanih sodb, kot tretji v spornem pogodbenem razmerju, se je oblikovalo tristrano razmerje.
predlog za dopustitev revizije – opredelitev spornega pravnega vprašanja – pomembno pravno vprašanje – bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V predlogu za dopustitev revizije predlagatelj ni natančno in konkretno navedel zanj spornega pravnega vprašanja, temveč je samo opisal položaje, v katerih naj bi sodišče prve stopnje kršilo določbe pravdnega postopka in zmotno uporabilo materialno pravo. V predlogu prav tako ni pojasnil, zakaj meni, da je sodišče druge stopnje sporne položaje rešilo nezakonito.
ugovor zoper sklep o izvršbi – odločitev o obstoju terjatve - res iudicata – pravnomočno razsojena stvar – predhodno vprašanje
V postopku po ugovoru zoper sklep o izvršbi odloča sodišče o (ne)dopustnosti izvršbe. Enako velja v postopku po tožbi za nedopustnost izvršbe (59. člen ZIZ-A). Kadar ugovor temelji na dejstvu, ki se nanaša na samo terjatev, je odločitev izvršilnega oziroma pravdnega sodišča lahko odvisna tudi od rešitve vprašanja, ali terjatev obstaja ali ne, vendar pa to vprašanje v razmerju do vprašanja (ne)dopustnosti izvršbe predstavlja le predhodno vprašanje (prvi odstavek 13. člena ZPP). Rešitev predhodnega vprašanja pa ima po drugem odstavku 13. člena ZPP učinek samo v pravdi, v kateri je bilo vprašanje rešeno. Glede na navedeno pri odločanju o ugovoru ni bilo pravnomočno odločeno o (ne)obstoju terjatve, ki je bila izterjana v izvršilnem postopku, zato ni procesne ovire, da o tem vprašanju odloča pravdno sodišče v postopku po revidentkinem dajatvenem zahtevku.
dokazovanje – dokazi - izvedenec – izvedenec, ki ga angažira stranka sama – zaslišanje izvedenca - navedbe strank
Po ustaljeni sodni praksi v primeru, ko izvedenca ni imenovalo sodišče, ampak ga je za potrebe pravde angažirala stranka sama, njegovega mnenja ni mogoče obravnavati kot izvedenskega mnenja, ampak kot del navedb stranke, ki je angažirala izvedenca.
Tako kot določbe ZOR o zakupu, imajo tudi določbe ZPSPP o pravicah in obveznostih iz najemnega razmerja v načelu dispozitivno naravo. V skladu s 14. členom ZPSPP je stroške vzdrževanja poslovnega prostora, ki so potrebni za namensko uporabo prostora, le ob odsotnosti drugačnega dogovora dolžan kriti najemodajalec. V skladu s svobodo urejanja obligacijskih razmerij in dispozitivno naravo konkretne zakonske določbe se tako lahko pogodbeni stranki dogovorita, da te stroške krije najemnik.
Ker revidentka ni zatrjevala, zakaj naj bi bila določba 10. člena Pogodbe nejasna, tudi razlagalno pravilo iz 100. člena ZOR ni uporabljivo.
Odrekanje pravice do pokojnine z utemeljitvijo, da je bila z uveljavitvijo pokojnine (za katero so podani pogoji na podlagi zavarovanja pri toženi stranki) pri tujem nosilcu zavarovanja izčrpana pravica do izbire po 177. členu ZPIZ-1, nasprotuje ustavnim določbam o pravici do socialne varnosti in pravici do zasebne lastnine.
predlog za dopustitev revizije - pomembno pravno vprašanje - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Zastavljeno vprašanje ne odraža procesne situacije, kakor ta izhaja iz izpodbijane sodne odločbe, zato ne gre za pravno vprašanje, ki bi bilo pomembno z vidika pravnega reda kot celote.
ZPP člen 213, 287, 339, 339/2, 339/2-8. ZDR člen 184.
poklicna bolezen – odškodninska odgovornost delodajalca – objektivna in krivdna odgovornost – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – izvedba dokazov
Ob obsežno izvedenem dokaznem postopku, po katerem je sodišče ugotovilo, da ne obstaja eden od elementov odškodninske obveznosti tožene stranke (objektivna ali krivdna odgovornost), ni bilo dolžno izvajati dokazov še v smeri ugotavljanja vzročne zveze kot drugega elementa odškodninske obveznosti tožene stranke.
ZPP člen 28. Sporazum med Zveznim izvršnim svetom SFRJ in Mednarodnim centrom za podjetja v družbeni lastnini v deželah v razvoju o sedežu Mednarodnega centra za podjetja v družbeni lastnini v deželah v razvoju člen 5, 11.
odpravnina - mednarodna organizacija kot delodajalec – imuniteta - pristojnost slovenskega sodišča
Ker mednarodna pogodba, ki bi splošno urejala vprašanja imunitete mednarodnih organizacij, ne obstaja, je treba utemeljenost sklicevanja na imuniteto ocenjevati v vsakem primeru posebej.
V konkretnem primeru je mednarodna organizacija pred slovenskim sodiščem tožena kot delodajalec. Ne gre torej za oblastno ravnanje oziroma ravnanje izvršeno iure imperii, zato v tem postopku tožena stranka ne uživa imunitete pred slovenskimi sodišči.
Zoper drugostopenjski sklep o zavrnitvi pritožbe zoper sklep sodišča prve stopnje, s katerim je to zavrglo pritožbo zoper sklep o nedopuščeni reviziji, ni dovoljena revizija.
URS člen 24, 39, 39/2. ZPP člen 150, 150/2. ZDIJZ člen 17, 17/3.
pregled in prepis sodnega spisa – ZPP kot lex specialis - predpostavke pravice do pregleda spisa - opravičena korist – informacije javnega značaja – načelo javnosti sojenja
Višje sodišče je predlog za pregled in prepis spisa obravnavalo po določbah ZPP. Veljavna zakonska ureditev sicer dopušča razlago, da je do dokumentov iz sodnega spisa možno dostopati tudi po ZDIJZ, vendar pa je po presoji Vrhovnega sodišča v konkretnem primeru ZPP specialn(ejš)i predpis.
Zmotno je stališče Višjega sodišča, ki je zavrnilo predlagateljičin predlog za pregled spisa z utemeljitvijo, da „ne izkazuje pravnega interesa v zvezi z zadevo, medtem ko dejanski interes za utemeljitev tega predloga ne zadošča“. Predpostavka za pregled in prepis spisa po drugem odstavku 150. člena ZPP je namreč opravičena korist, ki jo mora na strani predlagateljice sodišče ugotavljati v vsakem konkretnem primeru posebej.
Vsebina drugega odstavka 113. člena ZPIZ-1 je v tem, da se v primeru (najmanj) dveh upravičencev do vdovske pokojnine le-ta odmeri samo enkrat (v višini 70 % od osnove za odmero družinske pokojnine; prvi odstavek 123. člena ZPIZ-1), tako odmerjena pokojnina pa je predmet souživanja upravičencev. V primeru, da sta obe osebi upravičeni zgolj do prejemanja vdovske pokojnine in ne obenem tudi do starostne ali invalidske pokojnine, se vdovska pokojnina razdeli med njiju na dva enaka dela, saj drugačna razdelitev deležev ne bi bila pravična, niti ni zanjo podlage v ZPIZ-1. Če pa je eden od upravičencev do vdovske pokojnine prejemnik starostne ali invalidske pokojnine in na podlagi določbe četrtega odstavka 123. člena ZPIZ-1 zahteva le del vdovske pokojnine po pokojnem zavarovancu, pa je ob upoštevanju drugega odstavka 113. člena ZPIZ-1 preostali del vdovske pokojnine predmet souživanja in v celoti pripada drugemu od obeh upravičencev.
Ker je bilo na tožnikove pripombe v pisni dopolnitvi izvedenskega mnenja ustrezno odgovorjeno, vsebinsko novih pripomb pa tožnik po prejemu pisnega dopolnilnega izvedenskega mnenja ni imel, zaslišanje sodnega izvedenca v smislu 253. člena ZPP ni bilo nujno.
Sodišče druge stopnje je ocenilo, da je izvedensko mnenje (vključujoč pisno dopolnitev) jasno, obrazloženo, popolno in da vsebuje razumljive razloge, z njim pa sta skladni tudi mnenji obeh invalidskih komisij in dopolnilno mnenje invalidske komisije druge stopnje. Presoja, da ni bilo treba postaviti drugega izvedenca v postopku, je zato pravilna.