predlog za dopustitev revizije – pogodba o pristopu k dolgu – učinek potrjene prisilne poravnave za terjatev upnika proti pristopniku k dolgu – očiten odgovor – zastaranje terjatve na podlagi pogodbe o pristopu k dolgu – nemško pravo – pomembnost pravnega vprašanja s stališča tujega prava - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pri pristopu k dolgu kot takemu stopi tretji v zavezo poleg dolžnika in se tako vzpostavi razmerje med upnikom in tretjim, prisilna poravnava nad dolžnikom pa zato na položaj upnika nima nobenega vpliva.
V zvezi z zastaranjem terjatve na podlagi pogodbe o pristopu k dolgu se v obravnavani zadevi uporablja nemško materialno pravo. Predlagatelj v predlogu sicer navaja, da glede teh vprašanj ni sodne prakse vrhovnega sodišča, vendar pa to ni odločilno. Odločilna bi bila pomembnost teh pravnih vprašanj s stališča nemškega prava. Okoliščin, ki bi kazale na spornost zastavljenih pravnih vprašanj s stališča nemškega prava, predlagatelj ne navaja, zato ni izkazal, da bi šlo v tem primeru za pomembno pravno vprašanje.
bolniška odsotnost – denarno nadomestilo v breme zavoda – invalid – pravica do dela s krajšim delovnim časom
Ker iz pravnomočnih odločb imenovanega zdravnika izhaja, da je bila tožnica od 1. 2. 2008 do 7. 3. 2008 začasno nezmožna za delo brez omejitve ur začasne nezmožnosti, ni bilo pravne podlage za to, da ji je tožena stranka z izpodbijanima odločbama za obdobje ugotovljene začasne nezmožnosti za delo za polni delovni čas priznala pravico do izplačila nadomestila plače le za 6 ur dnevno.
Tožnica je pričela delati s krajšim delovnim časom 8. 3. 2008. Do takrat je njena delovna obveznost, kljub odločbi o ugotovljeni invalidnosti, znašala poln delovni čas in bi ji moral delodajalec plačevati polno plačo, če ne bi imela od tožene stranke priznano začasno nezmožnost za delo in s tem pravico do denarnega nadomestila.
predlog za dopustitev revizije – pomembno pravno vprašanje – pomen odgovora na pravno vprašanje za odločitev v sporu – zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Sodišče druge stopnje je ugotovilo drugačno dejansko stanje od tistega, na katerega tožeča stranka opira ti dve pravni vprašanji. Glede na ugotovljeno dejansko stanje odgovora na izpostavljeni pravni vprašanji ne moreta vplivati na odločitev v obravnavani zadevi.
kmet – pridobitev pravic na podlagi invalidnosti – invalidnost III. kategorije – krajši delovni čas – neustavna zakonska določba
Sodišče tožniku ni priznalo pravice do premestitve na drugo delovno mesto ali na drugo delo, temveč izrecno le pravico do dela v okviru svoje dejavnosti s krajšim delovnim časom. Tako pravico pa samozaposleni zavarovanec po tretjem odstavku 66. člena ZPIZ-1 ima.
ZPP člen 286, 337, 339, 339/2-14, 370, 370/3, 377. OZ člen 81 435, 518, 766.
prodajna pogodba – prodaja po vzorcu – mandatna pogodba – dokazovanje – dokaz s poslušanjem magnetograma – zavrnitev dokaznega predloga – nesporna dejstva - razlogi za revizijo - izpodbijanje dokazne ocene v reviziji – dovoljenost revizije – opredelitev vrednosti spornega predmeta – nedenarni zahtevek - gospodarski spor – zavrženje revizije
Pravno neupoštevni so vsi tisti revizijski očitki, ki so oblikovani kot očitki kršitev določb pravdnega postopka, dejansko pa tožeča stranka z njimi izpodbija dokazno oceno, ki jo je napravilo sodišče prve stopnje in preverilo pritožbeno sodišče.
Pri zavrnitvi dokaznega predloga s poslušanjem magnetograma se je sodišče prve stopnje sklicevalo na merila presoje, ki jih je Ustavno sodišče postavilo v zadevi Up-472/02 z dne 7. 10. 2004 in je ta merila tudi pravilno uporabilo na sporni primer.
Listinske dokaze, ki jih ima in s katerimi dokazuje dejstva, ki jih zatrjuje, mora stranka sodišču predložiti. Ne zadostuje, da se nanje samo sklicuje in čaka, da jo sodišče pozove, naj jih predloži (glej npr. sodbo Vrhovnega sodišča III Ips 126/2001 z dne 21. 3. 2002).
Po določbi drugega odstavka 189. člena ZOR se povračilo škode odmerja po cenah ob izdaji sodne odločbe, razen če zakon ne odreja kaj drugega. Odločilna je objektivna (praviloma tržna) vrednost stvari.
invalidnost – sorazmerni del invalidske pokojnine – opredelitev invalidnosti po slovenski in avstrijski zakonodaji – meddržavni sporazum
Pri ugotavljanju invalidnosti in pogojev za priznanje pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine na podlagi dobe, dosežene v Republiki Sloveniji, je treba izhajati iz določb slovenske zakonodaje.
predlog za dopustitev revizije – opredelitev spornega pravnega vprašanja – pomembno pravno vprašanje - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V predlogu za dopustitev revizije tožena stranka ni natančno in konkretno navedla pravnega vprašanja, glede katerega naj se dopusti revizija, temveč je zgolj opisovala situacije, v katerih naj bi prišlo do kršitev materialnega prava in kršitev določb pravdnega postopka. V predlogu je sicer navedla, da ni sodne prakse glede (1) vprašanja, kdaj in kako je možno vnovčiti bančno garancijo pri pogodbah funkcionalni ključ v roke, in glede (2) vprašanja, kaj pomeni funkcionalni ključ z vidika izpolnitve pogodbene obveznosti, vendar pa ni pojasnila, zakaj naj bi sodišče druge stopnje ti vprašanji v konkretnemu sporu rešilo nezakonito.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - pravice obrambe - seja pritožbenega senata - obvestilo o seji
S tem, ko obsojenec ni bil navzoč na seji pritožbenega senata, niso bile kršene njegove pravice do obrambe, saj ni zahteval, da se ga o seji obvesti, pa tudi sicer je bila seja opravljena brez navzočnosti katerekoli od strank.
dovoljenost revizije – zavrženje - vrednostni kriterij – ničnost odločbe – spor izražen v denarni vrednosti
Spor o zakonitosti in pravilnosti odločbe, s katero je odločeno o revidentovi zahtevi za izrek ničnosti odločb, ni spor, v katerem bi bila pravica ali obveznost stranke (v izreku) izražena v denarni vrednosti, zato dovolitev revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni mogoča.
predlog za dopustitev revizije - neupravičena pridobitev – uporaba solastne stvari – odstop od sodne prakse – zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Sklicevanje na eno odločbo višjega sodišča ne zadošča za utemeljitev odstopa od sodne prakse.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – objektivna pristranskost sodišča – odškodninski spor zaradi protipravnosti ravnanj sodnika pristojnega sodišča
Če bi v zadevi odločalo krajevno in stvarno pristojno sodišče oziroma sodniki tega sodišča, ki so v pogostih stikih s sodnikom, ki se mu očita protipravno ravnanje, bi lahko bila prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – pravice obrambe – izvajanje dokazov - postavitev drugega izvedenca
Nasprotja ali pomanjkljivosti v izvedenskem mnenju se odpravijo najprej s ponovnim zaslišanjem izvedenca in šele če se na ta način ne dajo odpraviti, sodišče postavi drugega izvedenca.
ZN člen 8, 8/1-5, 8/1-6, 10, 10.a. ZUS-1 člen 2, 4, 20, 20/3, 77.
imenovanje notarja – pogoji – nova dejstva in dokazi – delovno razmerje – praktične izkušnje - razpis
Iz določb prvega, četrtega in petega odstavka 10. člena ZN izrecno ne izhaja, da bi moralo ministrstvo v predhodnem postopku, to je v postopku pred izdajo akta o izbiri in imenovanju notarja (prvi odstavek 10. člena v zvezi s prvim odstavkom 10. a člena ZN) posameznega kandidata, ki se je prijavil na razpis prostega notarskega mesta (drugi odstavek 10. člena ZN), seznanjati s tem, kdo se je še prijavil na razpis in z razpisnim gradivom. Prav tako iz navedenih zakonskih določb ne izhaja, da bi o tem morala seznaniti posameznega kandidata Notarska zbornica Slovenije v postopku oblikovanja mnenja o prijavljenih kandidatih. To po presoji Vrhovnega sodišča pomeni, da kandidatu, ki v predhodnem postopku ni bil seznanjen z vsebino razpisnega gradiva, v upravnem sporu ni mogoče očitati, da glede okoliščin, navedenih v razpisnem gradivu, uveljavlja nedovoljene tožbene novote (tretji odstavek 20. člena ZUS-1), če je za te okoliščine lahko izvedel šele iz odločbe o imenovanju notarja.
ničnost pogodbe – razpolaganje z nepremičninami za katere obstaja dolžnost vrnitve - denacionalizacija – uskladitev zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim stanjem
Dodatek k pogodbi ne pomeni nedovoljenega razpolaganja v smislu 88. člena ZDen. Sklenjen je bil zaradi uskladitve zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim, ker je v vmesnem času prišlo do več delitev parcel, ki so bile predmet osnovne pogodbe iz leta 1988, pa je bilo veljavno, saj vpis prenosa pravice uporabe v zemljiško knjigo v takratni ureditvi ni imel konstruktivnega pomena.
IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS0014175
ZZK člen 8. SPZ člen 72, 72/3.
dopuščena revizija - nedopustnost izvršbe – hipoteka na nepremičnini, ki ni vpisana v zemljiško knjigo – poplačilo terjatve iz zastavljene nepremičnine – skupno premoženje zakoncev - pravica do poplačila terjatve – originarna pridobitev lastninske pravice – skrbnost kreditodajalca – načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Zgolj to, da nepremičnina ni vpisana v zemljiški knjigi, kreditodajalcu ne nalaga večjega bremena glede ugotavljanja resničnega lastninskega stanja na nepremičnini. Večjo skrbnost pri sklepanju kreditne pogodbe bi toženki lahko naložili le, če bi ob sklepanju zastavne pogodbe podane okoliščine, ki bi ji vzbujale dvom v to, da tožničin mož ni edini lastnik stanovanja.
Ustavno sodišče je v odločbi Up-128/03 z dne 6. 9. 2004 zavzelo stališče, da se na zemljiškoknjižno stanje in dobro vero lahko sklicuje tisti, ki je na tej podlagi pridobil veljavno pogodbeno zastavno pravico na nepremičnini. Ta ustavna odločba se ob predpostavki dobrovernosti zastavnega upnika ob sklepanju zastavne pogodbe razteza tudi na primere, ko nepremičnina ni vpisana v zemljiški knjigi.
denacionalizacija – dovoljenost revizije – zavrženje - trditveno in dokazno breme – neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje – predložitev sodnih odločb – pomembno pravno vprašanje – vprašanje po vsebini zadeve – nadomestna nepremičnina - zelo hude posledice – pavšalne navedbe
V primeru zatrjevane neenotne sodne prakse sodišča prve stopnje, kot razlogu za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, mora revident predloži sodne odločbe iz prakse sodišča prve stopnje oziroma višjih sodišč splošne pristojnosti, na katere se sklicuje.
Za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 mora biti izpostavljeno pravno vprašanje pomembno po vsebini obravnavane zadeve. Ker revidentka ni izkazala, da bi dejavnost glasbenega izobraževanja na podlagi posebnih predpisov terjala posebne standarde in pogoje, ni izkazala, da bi bilo vprašanje nadomestitve obravnavane nepremičnine po načelu funkcionalne primernosti, kar naj bi dokazovala z izvedencem, pomembno po vsebini te zadeve.
Samo zatrjevanje materialnih oziroma finančnih posledic, ki naj bi jih imela izpodbijana odločitev, samo po sebi še ne izkazuje zelo hudih posledic, in Vrhovnemu sodišču ne omogoča preizkusa, ali so zatrjevane zelo hude posledice podane.
ZKP člen 269, 359. Zakonik o sodnem kazenskem postopanju (1929) člen 288, 292. Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 2, 3, 3-7.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - opis kaznivega dejanja - kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo
Opis kaznivega dejanja mora biti opredeljen z dejstvi in okoliščinami, ki konkretizirajo zakonske znake kaznivega dejanja.