povrnitev škode - odgovornost šole – poškodba učenca pri skoku čez kozo – krivdna odgovornost – podlage odškodninske odgovornosti
Ob ugotovitvi, da učiteljica tožnice ni silila k preskoku, ampak jo je le vzpodbujala, da učiteljici tudi glede načina varovanja ni mogoče očitati nikakršnih strokovnih napak, je pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da pogoji za odškodninsko odgovornost zavarovanke tožene stranke niso izpolnjeni.
obseg zapuščine - izločitev iz zapuščine – pridobitev solastninske pravice - vlaganja v nepremičnino v času trajanja zakonske zveze z zapustnikom – nujno enotno sosporništvo
Dediščina je njihova skupna lastnina dedičev, pri kateri deleži niso določeni in dediči so enotni sosporniki v smislu 196. člena ZPP. Zato je treba v sporu o obsegu zapuščine s tožbo vselej zajeti vse dediče, ne glede na to, ali gre za spor med dediči in tretjo osebo, ali za spor med samimi dediči. V pravdi morajo biti vsi udeleženi kot toženci, čeprav zahtevek priznavajo, saj je le tako dosežen namen nujnega sosporništva, da se preko enotnosti postopanja za vse udeležence materialnopravnega razmerja zagotovi enotno rešitev spora.
denacionalizacija – upravičenci do denacionalizacije – predhodno vprašanje - razpolaganje z nepremičninami, za katere obstaja dolžnost vrnitve – ugotovitev možnosti vrnitve – ničnost menjalne pogodbe
Za utemeljenost zahtevka za ugotovitev ničnosti pogodbe po 88. členu ZDen zadošča že ugotovitev o možnosti vrnitve in sodišču v pravdnem postopku ni treba (že) ugotoviti obstoja dolžnosti vrnitve premoženja po tem zakonu. Pravilna je tako ocena, da zadošča, da tožnik izkaže, da obstaja možnost vrnitve sporne nepremičnine na podlagi 4. člena ZDen, dokončno odločitev o tem, ali je vrednost nadomestne nepremičnine dosegla 30 % vrednosti odvzete nepremičnine, pa bo moral sprejeti upravni organ v postopku denacionalizacije.
napredovanje delavca v pedagoški naziv – predlagatelj kot tožnik - pravni interes predlagatelja
Ker je v tej zadevi sporno že, ali tožnik kot pravna oseba izpolnjuje pogoje, po katerih bi bilo zato tudi napredovanje zaposlenih urejeno s Pravilnikom o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive – Pravilnik, in v tem okviru, ali je v tem primeru tožena stranka sploh pristojna odločati o napredovanju v strokovni naziv po Pravilniku, gre torej za statusna, organizacijska in druga vprašanja, povezana s tožnikovim pravnim položajem, o katerih ima tožnik že iz tega razloga pravni interes za vložitev tožbe.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo motorna vozila – deljena odgovornost – povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti – povrnitev premoženjske škode - izgubljeni zaslužek - zamuda pri odškodninski obveznosti – zapadlost odškodninske terjatve – začetek teka zamudnih obresti
Do zamude ni moglo priti pred zapadlostjo njegove odškodninske terjatve iz naslova nepremoženjske škode. Odškodninska terjatev pa zapade takrat, ko oškodovancu škoda nastane. Toženca pravilno opozarjata, da je tožniku škoda nastajala še med samim tekom pravdnega postopka do zaključka zdravljenja, torej 7. 11. 2005. Vrhovno sodišče je zato revizijama tožencev ugodilo in je sodbo sodišča druge stopnje spremenilo tako, da je tožniku zakonske zamudne obresti od odškodnine za nepremoženjsko škodo prisodilo šele od 7. 11. 2005 dalje, kar pa pomeni, da do izdaje sodbe sodišča prve stopnje še niso dosegle glavnice.
predlog za dopustitev revizije – nepopoln predlog – zavrženje predloga
Iz vsebine predloga ni mogoče izluščiti vprašanja, ki bi preseglo raven graje ugotovljenega dejanskega stanja – torej relevantnega pravnega vprašanja v pomenu določb 367.a člena ZPP, ki bi z vidika zagotovitve pravne varnosti in usmeritve ali poenotenja sodne prakse terjalo odgovor oziroma odločitev Vrhovnega sodišča.
Če se odreditev pripora izkaže za neogibno potrebno za uspešno izvedbo kazenskega postopka, sodišču v razlogih sklepa ni treba izrecno navajati, da je odrejeni ukrep sorazmeren z obdolženčevo pravico do osebne svobode.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – nasprotje v razlogih – protispisnost – prosta presoja dokazov - zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - precejšen dvom o resničnosti ugotovljenih dejstev
Z navedbo, da v obravnavani zadevi ni dosežen pravni standard gotovosti kot podlaga za izrek obsodilne sodbe, obramba uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ki ne more biti podlaga za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VS0014130
ZPP člen 7, 18, 18/3, 29, 47, 286, 286/1, 286/2. ZMZPP člen 48, 52, 53. ZUKZ člen 49, 50. ZIZ člen 55a, 55a/2. ZIP člen 62, 62/2.
dokazovanje - prekluzija – pravočasno predlagani dokazi – pogodba o leasingu – plačilo obrokov leasinga – pristojnost slovenskega sodišča – prebivališče toženca - sporazum o pristojnosti – ugovarjanje pristojnosti slovenskega sodišča
Ker je tožnikova vloga, v kateri je predlagal sporne dokaze, sledila naroku, na katerem je toženec postavil trditve o tem, da ni podpisal pogodbe in v potrditev teh navedb predlagal izvedenca grafologa, in ker jih je predlagal takoj, ko se je izkazalo, da se bo procesno dokazno breme glede trditev o obstoju pogodbe lahko preneslo nazaj nanj, in s svojim ravnanjem ni prispeval k podaljšanju postopka, je stališče sodišča o upoštevnosti teh dokaznih predlogov z vidika pravil iz 186. člena ZPP pravilno.
Ker toženec v ugovoru zoper sklep o izvršbi ni ugovarjal pristojnosti slovenskega sodišča, je s tem molče privolil v njegovo pristojnost. Sodišče se zato ni moglo izreči za nepristojno, njegov kasnejši ugovor pa je prepozen in posledično neupošteven.
V primeru, ko denarna obveznost (terjatev) ni opredeljena kot solidarna, gre za deljivo obveznost (terjatev). Vsak sodolžnik dolguje (zgolj) svoj del obveznosti in vsak soupnik lahko uveljavlja (zgolj) svoj del terjatve, pri čemer zakon določa domnevo o delitvi obveznosti oziroma terjatve na enake dele.
izvršba na podlagi verodostojne listine – prekluzija – dokazna ocena – izpodbijanje dejanskega stanja – pogodba o akreditivu – pogodba o kratkoročnem posojilu
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VS0014151
ZPP člen 367a, 367b, 367c. SPZ člen 10. ZZK-1 člen 8 ZIZ člen 249 – 255.
dopuščena revizija – zavarovanje terjatve – zastavna pravica na nepremičnini
Postavljeno pravno vprašanje v konkretni zadevi (glej tudi odločbo VS RS II Ips 427/2003) ne bi moglo privesti do za predlagatelja ugodnejše sodne odločitve.
pogodba o dosmrtnem preživljanju – razveza pogodbe – izpolnjevanje pogodbenih obveznosti – zavrnitev zahtevka za razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju
Pravni prednik tožnikov je imel lastna sredstva za preživljanje že v času sklenitve pogodbe o dosmrtnem preživljanju in zato so bile pogodbeno dogovorjene obveznosti tožencev do preživljanca po svoji vsebini domala izključno storitvene narave. Namestitev oskrbovanca v dom po amputaciji noge je bila v skladu z njegovo voljo in koristjo; toženca sta se z njim tudi družila in ves čas aktivno ukvarjala tudi v obdobju, ki ga je preživel v domu.