Revizija se dopusti glede vprašanja ali je tožena stranka v konkretnem primeru postala lastnica predmetnih nepremičnin, na katerih je pridobila iz koncepcije nekdanje družbene lastnine izhajajoča upravičenja kot lovska družina na odplačen način.
Uredba sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 34, 45, 54, 55. ZMZPP člen 111. ZPP člen 343, 343/1, 343/4.
Nasprotni udeleženec v ugovoru zatrjuje, da mu tožba ni bila pravilno vročena. Formularno potrdilo, ki je bilo priloženo predlogu, je prav glede tega podatka pomanjkljivo izpolnjeno, saj v rubriki 4.4. nima navedenega datuma vročitve tožbe. Vendar je po oceni Vrhovnega sodišča nepravilna odločitev sodišča prve stopnje, da se zgolj zaradi te pomanjkljivosti predlog za razglasitev izvršljivosti zavrne. Po določbi 55. člena Uredbe lahko sodišče, če potrdilo iz 54. člena Uredbe, ni predloženo, določi rok za predložitev ali sprejme enakovredno listino, ali se odpove predložitvi, če je mnenja, da ima dovolj informacij. Vrhovno sodišče ocenjuje, da je treba tudi v primeru, ko se med postopkom pokaže, da je potrdilo glede bistvenega podatka pomanjkljivo, ravnati v skladu z navedeno določbo 54. člena Uredbe in predlog vrniti v dopolnitev.
ZKP člen 371, 371/1-11. ZKP-G člen 20. Zakon o kaznovanju zločinov in prestopkov zoper slovensko narodno čast (1945) člen 2, 2-a.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - razlogi o odločilnih dejstvih - ponovna vložitev zahteve - upravičenec za vložitev - zločini in prestopki zoper slovensko narodno čast - nasprotja v razlogih - zakoniti zastopnik registrirane verske skupnosti - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Ponovna vložitev zahteve za varstvo zakonitosti ni dovoljena za isto stranko.
zamudna sodba - sklepčnost tožbe - nasprotje med navedbami in dokazi - najem poslovnih prostorov - prenehanje najema - povrnitev vlaganj v poslovni prostor - soglasje najemodajalca
Ker so dela, na katera se nanaša tožba, po naravi in obsegu identična z deli, ki so bila predmet soglasja z dne 1. 6. 2004, zatrjevano nasprotje med tožbenimi navedbami in dokaznimi listinami ni podano.
Ker sta se stranki v najemni pogodbi dogovorili, da se morebitna investicijska vlaganja, ki bodo opravljena s soglasjem najemodajalca, poračunajo ob prekinitvi pogodbe ali ob odprodaji nepremičnin, za utemeljenost zahtevka za povrnitev vlaganj zadostuje obstoj takega soglasja. Določitev roka, v katerem bi toženka sama izvedla popravila, ki ga predvideva ZPSPP, ni bila potrebna.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku – vodja vpisnika
Okoliščina, da je stranka postopka zaposlena na pristojnem sodišču, je – upoštevaje tudi organizacijski potek običajnega delovnega procesa, ki nujno implicira domala dnevne službene stike vseh sodnikov oddelka z vpisničarko kot vodjo vpisnika – tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
pogoji za zdravljenje pod posebnim nadzorom brez privolitve pridržanega - zadržanje v varovanem oddelku psihiatrične bolnišnice brez privolitve po sklepu sodišča - odklanjanje hrane, pijače in zdravil
Odklanjanje hrane in pijače in s tem ogrožanje lastnega zdravja ter nekritičen odnos nasprotne udeleženke do jemanja zdravil sta vodila k odločitvi sodišča, da se nasprotno udeleženko za mesec dni zadrži na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve. Ob odločitvi so bili pogoji iz 39. člena ZDZdr izpolnjeni.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0014234
SZ-1 člen 4, 176, 176/1. ZPP člen 339, 339/2-14, 350, 350/2, 367, 367/3, 380.
predkupna pravica na podlagi stanovanjske pravice – pojem stanovanja – etažna lastnina – solastnina – sklepčnost tožbe – preskakovanje pravnih sredstev – prekoračitev tožbenega zahtevka
Opredelitev stanovanjske enote oziroma stanovanja v 4. členu SZ-1 ima funkcionalno naravo. Stanovanjska enota lahko obstoja ne glede na to, ali je etažna lastnina na stavbi vzpostavljena ali ne. Stanovanjska pravica, ki je podlaga za najem za nedoločen čas in posledično za predkupno pravico na stanovanju (prvi odstavek 176. člena SZ-1), ni pogojena z vzpostavitvijo etažne lastnine. Tako tudi predkupne pravice na podlagi 176. člena SZ-1 ni moč pogojevati z etažno lastnino.
Enostranska določitev idealnega deleža tožnice zgolj zato, ker je predkupna upravičenka, ne predstavlja pravno relevantne podlage za vzpostavitev solastnine na sporni nepremičnini.
Uveljavljanje nepravilnega odločanja o podrednem tožbenem zahtevku, ki ni bilo uveljavljano v pritožbi, pomeni t.i. preskakovanje pravnih sredstev in je zato neupoštevno.
predlog za dopustitev revizije – neupravičena obogatitev – uporabnina – nemožnost uporabe solastne nepremičnine – zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Tožeča stranka bi morala glede zahtevka na podlagi neupravičene obogatitve izkazati „izprtje“, kar pomeni, da ji je toženec onemogočil oziroma preprečil souporabo oziroma uporabo v skladu z njenim solastnim deležem. Tožnica tega v zvezi z uporabo prostora 22 ni dokazala.
prodajna pogodba z navideznim kupcem - slamnati kupec – skupna gradnja – vlaganja v nepremičnino v solastnini
Eno izmed pravno odločilnih dejstev za utemeljenost zahtevka na podlagi prodajne pogodbe s slamnatim kupcem je tudi obstoj obligacijskopravne zaveze navideznega kupca, da bo vse koristi iz prodajne pogodbe prenesel na resničnega kupca.
Z vlaganji v nepremičnino v solastnini, na kateri so deleži določeni, se razmerja med solastniki ne morejo spremeniti, razen če o tem med njimi obstaja (izrecen) dogovor.
objektivna odgovornost - odgovornost delodajalca - krivdna odgovornost - deljena odgovornost - odgovornost za škodo od nevarne stvari - odgovornost upravljalca nevarne stvari - poškodba pri čiščenju kotnega stroja - nesreča pri delu - višina odškodnine - načelo individualizacije višine odškodnine - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine - odmera pravdnih stroškov - vrednotenje uspeha v sporu po temelju in po višini
Tožnik bi moral (tudi) sam skrbeti za svojo varnost pri delu. Poseg z metlo v delujoči stroj pomeni hudo malomarnost. Tožnik je moral vedeti, da je čiščenje kotne postaje, ko je stroj v obratovanju, nevarno, in da se kotno postajo čisti le, ko trak miruje. Zato mu je mogoče očitati, da je v znatni meri, torej 50-odstotno, prispeval k nastanku škode.
Zvišanje odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti.
ZPP člen 105.a, 105.a/1, 105.a/2, 105.a/3, 343, 346, 346/1. ZUS-1 člen 14, 14/2, 22, 22/1.
neplačilo sodne takse za pritožbo – domneva umika pritožbe – primerna uporaba ZPP – ustavitev postopka
Ker tožnica kljub prejetemu nalogu za plačilo sodne takse le-te v roku 15 dni ni plačala, njen predlog za taksno oprostitev pa je bil pravnomočno zavrnjen, se šteje, da je tožnica pritožbo umaknila.
predlog za dopustitev revizije – vrednost spornega predmeta – subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Relevantna vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe glede terjatve posameznega tožnika tako ne presega 2.000 EUR, v takem primeru pa sodišče revizije ne more dopustiti.
dovoljenost revizije - denacionalizacija – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice – trditveno in dokazno breme
Če revident, ki uveljavlja dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ne opredeli, ali uveljavlja obstoj pomembnega pravnega vprašanja, odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča oziroma neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje, posledično pa tudi ne konkretizira pomembnega pravnega vprašanja po vsebini obravnavane zadeve oziroma ne navede sodne prakse Vrhovnega sodišča ali ne predloži primerov sodnih odločb iz prakse sodišča prve stopnje ter ne navede ostalih okoliščin, pomembnih za preizkus dovoljenosti revizije, ni izpolnil svojega trditvenega in dokaznega bremena o obstoju pogojev za dovoljenost revizije po navedeni določbi ZUS-1.
Ker gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja, zelo hude posledice, ki so po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 eden izmed pogojev za dovoljenost revizije, niso izkazane z navedbo, da je bila stranki nezakonito odvzeta pravica do vračila premoženja v naravi in da priznana odškodnina ne odraža vrednosti premoženja ob podržavljenju.
zahteva za varstvo zakonitosti – dovoljenost – upravičenec za vložitev – pooblaščenec zasebnega tožilca – rok za vložitev - računanje rokov - sodne počitnice – obseg preizkusa
V času sodnih počitnic mesečni roki ne tečejo, zato se rok v tem primeru izteče v naslednjem mesecu, kot bi se sicer.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VS0014146
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija – osebna služnost - služnost dosmrtnega stanovanja – nemožnosti izvrševanja služnosti zaradi ravnanja lastnika služeče stvari – uničenje služeče stvari – neupravičena pridobitev - odškodnina
Revizija se dopusti v smeri preizkusa pravilnosti pravnomočne odločitve o neupravičenosti tožnice do pravnega varstva v okviru postavljenih zahtevkov v primeru nemožnosti dejanskega izvrševanja pravice habitacijske upravičenke zaradi lastničine devastacije služeče stvari.
OZ člen 164, 168, 243, 243/4. ZOR člen 189, 189/2.
odgovornost države – protipravna prodaja stanovanja v izvršilnem postopku - povrnitev premoženjske škode – višina odškodnine – podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza – izgubljeni dobiček – adekvaten vzrok
Da bi napačna (protipravna) prodaja tožnikove nepremičnine v izvršilnem posotpku, življenjsko gledano, bila sposobna „povzročiti“ izgubljeni dobiček v tožnikovem gostinskem lokalu, ni adekvaten razlog, kar pomeni, da pravno priznana vzročna zveza med škodnim dogodkom in izgubljenim dobičkom ni podana.
oderuška pogodba – ničnost prodajne pogodbe – pogodba o odstopu terjatve - objektivni element oderuštva
Za ničnost pogodbe zaradi oderuštva morata biti kumulativno podana tako objektivni kot subjektivni element. Zato za zavrnitev revizije zadostuje presoja, da ni podan objektivni element oderuške pogodbe.
nedopustnost izvršbe – izvršba na nepremičnino – razpolaganje z s skupnim premoženjem brez soglasja drugega zakonca – dobrovernost pridobitelja
Na podlagi ugotovitev, da je stanovanje predstavljalo skupno premoženje tožnice in prodajalca, da je prodajalec razpolagal s stanovanjem, ne da bi tožnica v to privolila, in da toženec ob sklenitvi kupoprodajne pogodbe ni bil v dobri veri, da je prodajalec (edini) lastnik stanovanja, je ugotovitev o utemeljenosti zahtevka za nedopustnost izvršbe, predlagane na podlagi sodbe, s katero je bila prodajalcu naložena izpraznitev stanovanja, pravilna.
predlog za dopustitev revizije – obstoj sodne prakse – ogroženost pravne varnosti – zavarovanje pred odgovornostjo – izplačilo odškodnine - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Izostanek stališča Vrhovnega sodišča o materialnopravnem naziranju tožnika v ničemer ne ogroža pravne varnosti, preambiciozna pa bi bila tudi opredelitev morebitnega stališča o tem kot prispevka k razvoju prava. Dejstvo je, da tožnik v tem postopku ni terjal povrnitve državi nastale škode, temveč povrnitev lastne „škode“, ki si jo je povzročil, bodisi z zlorabo procesnih pravic bodisi z opustitvijo poklicnih dolžnosti iz malomarnosti.
denacionalizacija - dovoljena revizija – vrednostni kriterij – sestavine zahteve za denacionalizacijo – opredelitev zahtevka - podatek o premoženju - razširitev zahtevka - rok za vložitev zahteve – glavna obravnava
V obravnavani zadevi gre za novo zahtevo za denacionalizacijo (ograje in kozolca) in ne za vlogo, ki je le spremenila obliko – vračanja premoženja, saj to premoženje v pravočasno vloženi zahtevi za denacionalizacijo ni bilo navedeno (niti v naravi ni obstajalo).