Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je mogoče šteti, da je po poteku roka 90 dni in roka za uveljavljanje sodnega varstva v tej zadevi arbitražni postopek končan.
Pogodbene stranke lahko spore v zvezi z medsebojnimi pogodbami podredijo arbitraži tako, da sklenejo ločen arbitražni sporazum, ali pa tako, da v pogodbo (oziroma splošne pogodbene pogoje) vključijo arbitražno klavzulo. Slednja ima avtonomno naravo in je, kljub temu da je vsebovana v glavni pogodbi, od nje neodvisna.
4. člen Rimske konvencije določa, da se v primeru, ko pogodbeni stranki nista izbrali prava, za pogodbo uporablja pravo države, s katero je ta pogodba najtesneje povezana, pri čemer se domneva, da je vez najtesnejša z državo, v kateri ima pogodbena stranka, ki je dolžna opraviti za posamezno pogodbo značilno izpolnitev, v trenutku sklenitve pogodbe običajno prebivališče ali, v primeru subjekta s pravno osebnostjo ali brez nje, glavno upravo. Vrhovno sodišče posledično zaključuje, da je pri presoji vprašanja, ali predstavlja arbitražna klavzula v Splošnih pogojih del pogodbe in ali je veljavna, treba uporabiti švedsko pravo.
V obravnavani zadevi arbitražna klavzula odkazuje na arbitražna pravila Mednarodne trgovinske zbornice (International Chamber of Commerce - ICC), kar pomeni, da gre za institucionalno arbitražo. Taka klavzula je izvršljiva in popolna (četudi po vsebini omejena na nujni minimum), saj se nanaša na vse spore, ki izvirajo iz pogodbe oziroma so v povezavi z njo, ter odkazuje na njihovo končno razrešitev v skladu z omenjenimi arbitražnimi pravili. Arbitražna klavzula je zato tudi po presoji Vrhovnega sodišča veljavna.
ZArbit člen 9, 9/2, 14, 14/3, 14/3-1. ZPP člen 274. URS člen 23.
nepravdni postopek - arbitražni sporazum - imenovanje arbitra - procesne predpostavke - poziv - pravica do sodnega varstva - zavrženje predloga
Zavrženje predloga za imenovanje arbitra zaradi opustitve predhodnega poziva nasprotnemu udeležencu predstavlja resno omejitev pravice od sodnega varstva, zato bi morala biti taka sankcija v zakonu določena izrecno in nedvoumno. Ker ni, predhodni poziv nasprotnemu udeležencu za imenovanje arbitra iz 1. točke tretjega odstavka 14. člena ZArbit ni procesna predpostavka za sodno varstvo, ki ga v konkretnem primeru uveljavlja predlagatelj.
ZArbit člen 40, 40/2-2, 41, 41/2. ZIZ člen 55. ZPP člen 365. ZNP člen 37.
domača arbitražna odločba - priznanje izvršljivosti arbitražne odločbe - opozicijski ugovor - impugnacijski ugovor
Postopek eksekvature je namreč treba jasno ločiti od postopka izvršbe, saj ta vodi do nastanka (popolnega) izvršilnega naslova, ne pa do same izvršbe. Sodišče v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZArbit dopušča zavrnitev priznanja izvršljivosti arbitražne odločbe le v primeru ne-arbitrabilnosti spora in nasprotovanja arbitražne odločbe javnemu redu. Opozicijski in impugnacijski ugovori dolžnika (na primer, da je dolžnik v vmesnem času obveznost že izpolnil) zato v postopek eksekvature ne sodijo. Enako velja za ugovor, da še ni potekel paricijski rok.
ARBITRAŽNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS4002555
URS člen 3, 3/2, 125. ZArbit člen 15, 40, 40/2-2, 41, 41/2, 50, 50/1, 52. ZGJS člen 40. ZPP člen 180, 180/3, 337, 460, 460/1, 460/2. ZPP (1977) člen 469, 469a, 469a/1. PoDZ-1 člen 149 – 152. ZS člen 97, 97/1.
arbitražna odločba - priznanje izvršljivosti domače arbitražne odločbe - gospodarska javna služba - koncesija - spor iz koncesijske pogodbe - pravno mnenje pridobljeno izven postopka - naročeno pravno mnenje stranke v postopku - trditvena podlaga - nepristranskost arbitra - pristojnost - sodna pristojnost - pristojnost arbitraže - avtentična razlaga zakona - učinki avtentične razlage zakona - interpretativni pravni akt - javni red - pridržek javnega reda - obrazložitev arbitražne odločbe
Tudi če bi določba 40. člena ZGJS določala izključno pristojnost rednega sodišča (pa je ne), to po uveljavitvi ZPP/99 ne bi preprečevalo reševanja sporov iz koncesijske pogodbe pred domačo arbitražo.
Avtentična razlaga zakona za sodišča ni zavezujoča.
Pravila, po katerih je v konkretnem primeru postopal arbitražni organ, ne predvidevajo, da bi moralo o možnosti določitve arbitra stranko obvestiti Britansko združenje za kavo. O določitvi arbitra je nasprotno udeleženko skladno s točko (i) odstavka (b) 17. člena Pravil obvestila predlagateljica. O določitvi arbitra in o arbitražnem postopku je bila nasprotna udeleženka pravilno obveščena, zato razlog za zavrnitev zahteve za priznanje tuje arbitražne odločbe iz točke (b) prvega odstavka V. člena Konvencije o priznavanju in izvrševanju tujih arbitražnih odločb ni podan.
ZArbit člen 9, 9/3, 40, 40/2-2, 41, 41/2. ZNP člen 37. ZPP člen 365.
razglasitev izvršljivosti domače arbitražne odločbe - stroški arbitražnega postopka
Sodišče po drugem odstavku 41. člena ZArbit lahko zavrne predlog za razglasitev izvršljivosti domače arbitražne odločbe le, če je podan kateri izmed razlogov za razveljavitev iz 2. točke drugega odstavka 40. člena tega zakona, da pa nasprotna udeleženka obstoja takšnih razlogov ni izkazala.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ARBITRAŽNO PRAVO
VS4002432
ZPP člen 286b, 339, 339/2, 339/2-8, 384, 384/1. Konvencija Združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga člen (Dunajska konvencija) 8, 8/1, 8/2, 92.
načelo kontradiktornosti - splošni poslovni pogoji - vključitev splošnih poslovnih pogojev v pogodbo – dogovor o arbitraži – pristojnost – Dunajska konvencija
V tej zadevi je bilo sporno, ali sta se pravdni stranki dogovorili za uporabo Splošnih pogojev Orgalime S 2000, ki za razrešitev spora določajo pristojnost arbitraže, ter, ali je arbitražna klavzula Splošnih pogojev Orgalime S 2000 veljavna.
Subjektivne razlage po prvem odstavku 8. člena Konvencije združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (Dunajske konvencije) med drugim ni mogoče uporabiti, če stranke v postopku niso podale trditev o namenu strank ali če bi jim bilo dokazovanje namena težavno oziroma bi bilo neuspešno.
Določba 8. člena Dunajske konvencije se uporablja za razlago izjav strank, ki se nanašajo na vprašanja, ki jih ureja Dunajska konvencija. V spornem obdobju se je štelo, da Kraljevina Švedska, zaradi pridržka na podlagi 92. člena Dunajske konvencije ni pogodbenica Dunajske konvencije glede snovi, ki jo ureja njen II. del Sklenitev pogodbe).
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – ARBITRAŽNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0015966
ZPP člen 339, 339/2-8. ZArbit člen 42.
priznanje tuje arbitražne odločbe – pravica do izjave v postopku – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ker se sodišče ni izreklo o navedbah nasprotnega udeleženca v odgovoru na predlog za priznanje tuje arbitražne odločbe, je kršilo njegovo pravico do izjave.
ZMZPP člen 105, 105/1, 105/1-2, 106, 106/1, 106/1-4. ZOR člen 99, 99/2, 142, 142/1. OZ člen 82, 120, 120/1. ZPP člen 462. ZArbit člen 50. Konvencija o priznavanju in o izvrševanju tujih arbitražnih odločb (Newyorška konvencija) člen 4, 4/1-b, 5, 5/4-a, 5/4-b, 7.
priznanje in izvršitev tuje arbitražne odločbe - trditveno breme - dokazno breme - razlaga pogodbe - splošni pogoji poslovanja - skupen namen pogodbenih strank - obstoj arbitražnega sporazuma - presoja po domačem pravu - presoja po odkazanem pravu - presoja po konvencijskem pravu - formalne predpostavke predloga za priznanje tuje arbitražne odločbe - ovire za priznanje tuje arbitražne odločbe
Obstoj arbitražnega sporazuma je ena izmed predpostavk, katere pomanjkanje ima lahko za posledico zavrnitev predloga za priznanje. Ta ovira v prvem odstavku V. člena NYK sicer ni posebej zapisana. Jo pa lahko s sklepanjem od manjšega na večje izpeljemo iz II. člena, (b) točke IV. odstavka in (a) točke prvega odstavka V. člena NYK, ki se sicer na II. člen tudi izrecno sklicuje.
Po NYK se v postopku priznanja arbitražne odločbe na pomanjkljivost obstoja arbitražnega sporazuma ne pazi po uradni dolžnosti, čeprav mora predlagatelj zahtevi za priznanje (med drugim) predložiti izvirnik arbitražnega sporazuma iz II. člena NYK ((b) točka prvega odstavka IV; člena NYK).
Predpostavko obstoja pismenega arbitražnega sporazuma NYK in domače pravo substančno urejata. Obstoj arbitražnega sporazuma je v postopku priznanja arbitražne odločbe tako treba presojati v dveh stopnjah: po pravu, na katerega napotuje (a) točka prvega odstavka V. člena NYK in po določbah domačega prava (ali II. členu NYK).
Predlagatelj je izrecno zanikal obstoj arbitražnega sporazuma v postopku pred sodiščem v Republiki Hrvaški. To predlagateljevo izjavo, na katero se je nasprotni udeleženec skliceval, je sodišče prve stopnje moralo upoštevati v okviru interpretacijskega pravila iz drugega odstavka 99. člena ZOR (vsebinsko enak je drugi odstavek 82. člena OZ), po katerem je treba pri razlagi spornih pogodbenih določb iskati skupennamen pogodbenikov.