CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ŠOLSTVO
VSL00042731
ZVis člen 37, 70, 71. Pravilnik o razpisu za vpis in izvedbi vpisa v visokem šolstvu (2010) člen 47. ZPP člen 337.
pogodba o sofinanciranju doktorskega študija - sofinanciranje doktorskega študija - podiplomski študij - kršitev pogodbe - odstop od pogodbe - izguba statusa študenta - izpolnjevanje študijskih obveznosti - fiksna obveznost - rok izpolnitve kot bistvena sestavina pogodbe - posledice neizpolnitve pogodbe - upravni spor - dodaten rok za izpolnitev - vračilo izplačanih sredstev - nedopustna pritožbena novota
Glede na razloge, zaradi katerih je tožnica odstopila od pogodbe, je v tej zadevi pravno relevantno le to, ali je toženec redno napredoval v višji letnik oziroma ali je na dan, ko je tožnica preverjala vpis, imel (podaljšan) status študenta.
Redno napredovanje v višji letnik je fiksna obveznost. To izhaja iz preprostega dejstva, da te obveznosti v dodatnem roku, zaradi pravne ureditve tega področja, ki je veljala v času, ko bi morala biti obveznost izpolnjena, sploh ni bilo mogoče izpolniti. Vpis v podiplomske študijske programe se je na podlagi popolno izpolnjenega vpisnega lista lahko opravil le do roka, določenega z razpisom, najpozneje pa do 30. septembra, iz upravičenih razlogov, o katerih je odločil pristojni organ visokošolskega zavoda, pa najpozneje do 30. oktobra.
spor majhne vrednosti - aktivna legitimacija upravnika v zvezi s plačilom v rezervni sklad - obvezen prispevek etažnega lastnika v rezervni sklad - plačilo prispevka v rezervni sklad - izterjava sredstev za rezervni sklad - neplačevanje v rezervni sklad
Dolg toženca predstavlja dolgovana in neplačana vplačila na fiduciarni transakcijski račun tožeče stranke (upravnika) za sredstva rezervnega sklada.
ZPKri člen 1, 6, 6/1, 6/2.. ZPIZ-2 člen 27, 27/4, 29, 391, 391/1, 394, 394/4.. ZPIZ-1 člen 36, 36/1.
starostna pokojnina - poprava krivic - pokojninska doba - pokojninska doba brez dokupa
Prvi odstavek 6. člena ZPKri je treba razlagati tako, da se priznana pokojninska doba šteje za "pokojninsko dobo brez dokupa" v smislu četrtega odstavka 27. člena ZPIZ-2.
KZ-1 člen 90, 90/1, 90/1-4, 91, 235, 235/2. ZZUSUDJZ člen 3, 3/1, 3/2.
zastaranje kazenskega pregona - zadržanje teka roka - epidemija - kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listih
V času (29. 1. 2021), ko je sodišče druge stopnje odločilo o pritožbah zoper prvostopenjsko obsodilno sodbo, je od storitve kaznivega dejanja preteklo že več kot deset let. Vendar to ne pomeni, da kazenski pregon v tej zadevi ni več dopusten, saj do nastopa zastaranja ni prišlo.
Določbe drugega odstavka 3. člena ZZUSUDJZ ni mogoče razlagati drugače, kot da se nanaša na ustavitev teka materialnih rokov, kamor sodi tudi rok za zastaranje kazenskega pregona. V prvem odstavku 3. člena prej navedenega zakona gre brez dvoma za ustavitev teka procesnih rokov. V kolikor bi zakonodajalec želel ustaviti le tek teh, torej procesnih rokov, določba drugega odstavka 3. člena ne bi bila potrebna. Tako ne more biti dvoma, da se ta določba nanaša na materialne roke v sodnih zadevah.
ZFPPIPP člen 329, 329/2, 333, 334. OZ člen 65, 248, 251, 252.
prodaja premoženja v stečajnem postopku - javna dražba - varščina
Potencialni dražitelj ima seveda pravico, da na dražbo sploh ne pristopi ali pa na dražbi ne da ponudbe (ne ponudi niti izklicne cene). Dražba z edinim potencialnim dražiteljem, ki na dražbo ne pristopi ali na dražbi ne da ponudbe, ni uspešna, varščine, ki je namenjena utrditvi obveznosti sklenitve prodajne pogodbe, pa razpisnik dražbe ne more obdržati, saj obveznost sklenitve prodajne pogodbe sploh ni nastala.
Toda pritožba zmotno meni, da so nični razpisni pogoji, če potencialnega dražitelja zavezujejo tudi za primer, da ne pristopi na dražbo. ZFPPIPP ureja le situacijo, ko je dražba opravljena in prej potencialni dražitelj pristopi na dražbo, pa je uspešen ali pa ni, ker so bili uspešni drugi dražitelji, ne ureja pa situacije, ko potencialni in edini dražitelj ne pristopi na dražbo. Takšno situacijo pa se sme urediti z razpisnimi pogoji, kot je v konkretni zadevi to bilo v 4. točki dražbenih pogojev.
OZ člen 39, 40, 40/1, 40/2, 86, 86/1, 88, 92, 546, 555, 556. ZKZ člen 22, 22/3. ZD člen 106, 115, 116.
izročilna pogodba - ničnost - preužitkarska pogodba - nagibi za sklenitev pogodbe - ničnostni razlogi - podlaga pogodbe - odpadla kavza - zaščitena kmetija - meje presoje ex offo
Nična je le tista pogodba, pri kateri nedopusten nagib bistveno vpliva na odločitev enega pogodbenika, da je sklenil pogodbo, če je drugi pogodbenik to vedel ali bi moral vedeti (prvi in drugi 40. člena OZ). Ker nagib, zaradi katerega sta pravdni stranki in izročitelj sklenili sporno pogodbo, ni nedopusten, pogodba iz tega razloga ne more biti nična.
vmesna sodba v odškodninskem sporu - ugovor omejene zavarovalne vsote - odločanje o temelju tožbenega zahtevka - ugovor pasivne legitimacije - delna sodba
Ob izdaji vmesne sodbe ni mogoče upoštevati ugovora zavarovalnega limita.
nadomestilo za invalidnost - izplačevanje nadomestila - izpolnjevanje pogojev
Sodišče prve stopnje je v 13. točki pravilno pojasnilo, da je za odločitev v sporu bistveno dejstvo, da je bil tožnik delovni invalid III. kategorije invalidnosti že na podlagi odločbe z dne 30. 4. 2004 od 25. 3. 2004 dalje. Skladno z navedeno sodno prakso, je povsem ustrezno razlogovanje, da je pri presoji dejanskega stanja in uporabe 88. člena ZPIZ-2 glede roka prijave pri območnem ZRSZ po prenehanju delovnega razmerja pomembno, ali gre za osebo, kateri so bile pravice iz invalidnosti že priznane in je sporno pravico že uveljavljala pri zavodu ali pa za osebo, kateri pred uveljavljanjem pravice iz invalidskega zavarovanja pred tem invalidnost ni bila priznana oziroma ji je bila invalidnost, ki je podlaga za uveljavljano pravico priznana šele takrat.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
VSL00045484
ZPP člen 213, 213/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 458, 458/1. ZZVZZ člen 63.
gospodarski spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - izvajanje zdravstvenih storitev - Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) - navodilo ZZZS - avtonomno pravo - dokazovanje - izvedba dokazov - dovoljeni pritožbeni razlogi - napačen pravni pouk - pogodbena kazen - nedovoljeni pritožbeni razlogi
Dejstvo, da se je tožena stranka v nadzorstvenem postopku sklicevala na posodobljeno verzijo Navodil za obračun zdravstvenih storitev št. 2/2018, ki takrat še ni veljala, na pravilnost odločitve ne vpliva. Sporno navodilo (da zdravnikovega svetovanja o dietoterapiji ni mogoče obračunati kot samostojne storitve) je namreč veljalo že v Navodilih za obračun zdravstvenih storitev št. 1/2018.
Obsojenka v pritožbi ne izpodbija razlogov sklepa in ne polemizira z dejstvom, da v zahtevi za obnovo kazenskega postopka ni navedla novih dejstev in novih dokazov, ki bi dajali podlago za obnovo kazenskega postopka, pri čemer ji je bilo že v prejšnjih zahtevah za obnovo tega kazenskega postopka, ki so bile prav tako zavržene, obrazloženo, da je to pogoj za obnovo kazenskega postopka.
ZNP člen 35, 37, 126. ZPP člen 109, 151 - 166, 344, 366.
povrnitev stroškov nepravdnega postopka - postopek delitve solastnine - skupni stroški postopka - razdelitev stroškov - sodne takse - stranka oproščena plačila sodnih taks - kriterij za odločitev o stroških - možnost poplačila - osebni podatki - pravica do izjave - denarna kazen za žalitev
V sodni praksi je utrjeno stališče, da se sodne takse za nepravdne postopke, med katere sodi tudi postopek delitve solastnine, obravnavajo kot skupni strošek postopka, ki se po končanem postopku v skladu s 35. in 126. členom ZNP razdeli med vse udeležence nepravdnega postopka. Taksa s tem torej izgubi naravo sodne takse in se jo obravnava kot skupni strošek postopka (enako, kot morebitni strošek izvedenca ipd.).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - INVALIDI - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VDS00044927
ZPIZ-2 člen 11, 126, 126/3.. ZUP člen 116, 116/1, 279, 279/1, 279/1-2.. ZDSS-1 člen 81.. KZ-1 člen 202.
delna invalidska pokojnina - preplačilo pokojnine - ničnost - ničnostni razlog - razlogi o odločilnih dejstvih
Kot pravilno poudarja pritožba je ničnostni razlog iz 2. točke prvega odstavka 279. člena ZUP podan le, če bi izvršitev izreka odločbe pomenila povzročitev dejanja, ki je z zakonom opredeljeno kot kaznivo dejanje. To pomeni, da morebitna storitev kaznivega dejanja uradne osebe v postopku izdaje odločbe, ne predstavlja ničnostnega razloga po tej določbi.
Sodišče se pri presoji pravilnosti in zakonitosti odločbe z dne 27. 11. 2019, ki jo je odpravilo, ni opredelilo do tistih razlogov, ki jih je tožnik navajal in uveljavljal, da je odločba z dne 6. 6. 2019 nična in ni presodilo, ali gre pri razlogih, na katere se sklicuje tožnik, za katerega od ničnostnih razlogov, določenih v 279. členu ZUP. Tako sodba o odločilnih dejstvih nima razlogov.
V sodni praksi je bilo že zavzeto stališče, da 43. člen ZSDP-1 z jezikovno, kaj šele teleološko in logično razlagalno metodo ni dopustno interpretirati v nasprotju s temeljnim načelom iz 4. člena ZSDP-1, niti na način, ki bi zaradi neupoštevanja prejetih plač in obračunanih ter plačanih prispevkov, povzročal prikrajšanje. Pomeni, da je tudi v obravnavani zadevi meseca februarja obračunano in izplačano plačo za mesec januar 2018 potrebno všteti v osnovo za odmero denarne dajatve, kot je pravilno in edino sprejemljivo razlogovano v izpodbijani sodbi.
dedovanje - zapuščina - lastnina zapustnika - lastninska pravica - neusklajenost dejanskega in zemljiškoknjižnega stanja - zemljiška knjiga
V primeru neusklajenega zemljiškoknjižnega in dejanskega stanja se zapuščinsko sodišče ne more sámo odločati o lastništvu oziroma o tem, ali določene nepremičnine spadajo v zapustnikovo zapuščino ali ne.
varstvo lastninske pravice - sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - protipravno vznemirjanje lastnika - vznemirjanje kot pravni standard - vodovodne naprave - vodovodna cev - poseg v tujo lastnino
Če kdo tretji protipravno vznemirja lastnika, in sicer kako drugače ne pa z odvzemom stvari, lastnik s tožbo zahteva, da vznemirjanje preneha in se prepove nadaljnje vznemirjanje. Zakonski pojem vznemirjanja je pravni standard, ki ga opredeljuje pravna teorija v vsakem posameznem primeru pa ga napolni sodna praksa. Potreba po sodnem varstvu predpostavlja ugotovitev, da bo brez posredovanja sodišča verjetno prišlo do ponovnega posega v pravno varovano dobrino (do protipravnega vznemirjanja oziroma do njegove ponovitve). Trajno vznemirjanje pa tak sklep zaradi trajnosti omogoča samo po sebi in ga ni potrebno, ker izhaja že iz okoliščin primera, izkazati in predhodno zatrjevati.
Z napeljavo vodovoda po parceli tožeče stranke je bila njena lastninska pravica vznemirjena, ravnanje tožene stranke pa protipravno, saj brez pravne podlage ne sme izkoriščati toženkine lastnine tako, da jo obremeni s služnostjo vodovoda. Zato ima ravnanje tožene stranke vse elemente protipravnosti. Potrebo po sodnem varstvu pa predpostavlja ugotovitev, da je bila vodovodna napeljava v zemljišče tožeče stranke vkopana sedem let, kar ustreza pojmu trajno vznemirjanje.
Večkratno škropljenje trave s strupom predstavlja protipravno ravnanje in ni moglo biti opravljeno v dobri veri, saj je tožena stranka škropila preko ograje, ki je štirideset let predstavljala mejo med sosednjima zemljiščema.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00042729
ZPND člen 3, 3/2, 3/3, 3/5, 3/8, 19, 22a, 22b, 22b/4. ZBPP člen 46. ZOdv člen 17, 17/5.
preprečevanje nasilja v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - fizično nasilje - psihično nasilje - ponavljajoče se fizično in psihično nasilje - zalezovanje - izrek ukrepov - prepoved približevanja zaradi nasilnih dejanj - psihiatrično zdravljenje - ljubosumje - brezplačna pravna pomoč
Znaki fizičnega nasilja so v konkretnem primeru izpolnjeni ne glede na to, ali so nastale telesne poškodbe pri žrtvi ali ne.
Ni odločilno, da udeleženca ne živita več skupaj, kakor tudi ne dejstvo, da se nasprotni udeleženec trenutno nahaja v priporu. Odločilna je okoliščina, da je treba glede na pretekla ravnanja nasprotnega udeleženca, zavarovati predlagateljico pred njegovim nasiljem, zato so mu bili izrečeni ukrepi, ki prepovedujejo udeležencu vsakršno srečanje ali vzpostavitev kontakta s predlagateljico.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00042581
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. URS člen 23, 27, 33. ZGD člen 258, 258/1, 258/2, 449, 449/1. ZGD-1 člen 263, 263/1, 263/2. OZ člen 352, 352/1, 352/2, 353, 353/1, 353/2, 366, 366/2, 367, 367/2. KZ člen 244, 244/1. ZPP člen 8, 212, 216, 216/1.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - odškodninski zahtevek proti poslovodjem in družbenikom - odškodninska odgovornost članov vodenja - skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika - nasprotje interesov - okoliščine konkretnega primera - povezane osebe - transferne cene - davčni inšpekcijski nadzor - davčna odločba - opustitev dolžne skrbnosti - nastanek in višina škode - dejanski dodatni stroški - zastaranje odškodninskega zahtevka - predhodno vprašanje - obstoj kaznivega dejanja - pretrganje zastaranja kazenskega pregona - premoženjskopravni zahtevek - sklep o ustavitvi postopka - trditveno in dokazno breme - prosti preudarek sodišča - domneva nedolžnosti v pravdnem postopku - načelo sorazmernosti
Poslovodja je skladno z določilom prvega odstavka 258. člena ZGD dolžan s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika izpolnjevati svoje poslovodstvene naloge. Torej je odgovoren za gospodarno poslovanje pravne osebe. Tako je vsako nerazumno odstopanje od gospodarnega poslovanja lahko podlaga za odškodninsko odgovornost poslovodje, če pri tem poslovodja ni ravnal s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika ter so izpolnjeni tudi ostali elementi odškodninske odgovornosti. Ali je podana odškodninska odgovornost poslovodje zaradi negospodarnega poslovanja, pa je treba presojati v vsakem primeru posebej upoštevajoč vse pravno odločilne okoliščine primera. Glede na navedeno tožena stranka ne more uspeti s pritožbenimi trditvami, da iz določil ZGD, pogodbe o zaposlitvi in navodil lastnikov ni izhajala njena dolžnost preveriti ustreznost sklenjenih in utečenih dogovorov ob prevzemu funkcije zakonite zastopnice. Le ta namreč izhaja iz obveznosti izpolnjevanja poslovodstvenih nalog s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika.
Tožena stranka bi morala biti še posebej pozorna, da njeni interesi in interesi z njo povezanih oseb niso v nasprotju z interesi ali dolžnostmi družbe, v kateri nastopa kot zakonita zastopnica. Torej bi morala v tem primeru, ko ni obstajala generalna pogodba in niti ni bil predhodno sklenjen dogovor o cenah ob prinosu računov v podjetje pred njihovo likvidacijo preveriti konkurenčnost cen. To še toliko bolj velja zaradi možnega nasprotja interesov. Tega pa tožena stranka ni storila. Zato je s svojo pasivnostjo (opustitvijo dolžne skrbnosti) kršila svoje poslovodske obveznosti.
Sodišče lahko odloča le v okviru trditvene podlage strank, saj je le tako zagotovljeno enako obravnavanje strank in spoštovanje njihovih procesnih pravic (npr. zagotovitev možnosti kvalitetne obrambe).
Dokler traja kazenski postopek zoper povzročitelja škode, odškodninski zahtevek ne more zastarati prav spričo določbe o pretrganju njegovega zastaranja, pri čemer uporaba te določbe ne more biti odvisna od izida kazenskega postopka.
Sodišče v kazenskem postopku nima pooblastila za zavrnitev premoženjskopravnega zahtevka, temveč v primerih, ko mu ne ugodi, oškodovanca napoti na pravdo, ki jo mora začeti v treh mesecih od pravnomočnosti sklepa.
Sklep o ustavitvi kazenskega postopka zaradi zastaranja kazenskega pregona ne predstavlja nobene od odločitev kazenskega sodišča na katero bi bilo pravdno sodišče vezano. O predhodnem vprašanju, odločilnem za presojo zastaranja odškodninskega zahtevka, torej na matičnem področju z navedenim sklepom ni bilo vsebinsko odločeno. Zato lahko pravdno sodišče v tem primeru obstoj kaznivega dejanja ugotavlja v pravdnem postopku kot predhodno vprašanje, če s tem ne krši domneve nedolžnosti povzročitelja škode.
Sodišče prve stopnje je obtoženca spoznalo za krivega na podlagi novele Kazenskega zakonika (KZ-1G), ki ga izpostavlja pritožnica in je kazen odmerilo in omililo v skladu z omilitvenimi določili, ki se z novelo KZ-1G niso spremenile. Nobene podlage ni za pritožbeno navedbo, da je sodišče prve stopnje ocenilo, da je določba 308. člena KZ-1G oziroma predpisana zaporna kazen protiustavna, zato je ta pritožbena navedba odveč. Pritožnica trdi, da je sodišče prve stopnje olajševalnim okoliščinam dalo preveliko težo in ocenjuje, da te ne predstavljajo posebnih olajševalnih okoliščin. To je nerazumljivo, saj je sama tožilka predlagala (enako predlaga v pritožbi) omiljeno kazen, kar pomeni, da tudi pritožnica ocenjuje, da je podana posebna olajševalna okoliščina, ki se najmanj kaže v priznanju krivde na predobravnavnem naroku ter v odsotnosti obteževalnih okoliščin, ki bi omilitev kazni omajala.
Sklep o začasni odredbi je bil izdan za zavarovanje nedenarne terjatve po 272. členu ZIZ. Pogojev po 270. členu ZIZ za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve sodišče ni presojalo, saj je bil tudi predlog za izdajo začasne terjatve podan le glede nedenarne terjatve, tj. primarnega zahtevka. Ker je bilo o primarnem zahtevku že pravnomočno odločeno, je skladno s s tretjim odstavkom 278. člena ZIZ v zvezi s tretjo točko prvega odstavka 264. člena ZIZ podan razlog za ustavitev postopka in razveljavitev opravljenih dejanj.