OZ člen 134, 147, 178, 179. URS člen 15, 15/3, 35, 39.
nedopusten poseg v čast in dobro ime - denarna odškodnina - odškodnina za duševne bolečine zaradi posega v čast in dobro ime - objava sodbe - objava javnega opravičila - pravica do svobode izražanja - pravica od varstva časti in dobrega imena - kršitev osebnostnih pravic - svoboda novinarskega izražanja - novinarska etika - kršitev novinarske etike - kolizija ustavnih pravic - neresnično dejstvo - vrednostna sodba - nesklepčnost tožbe - resničnost objavljenih informacij - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - zamudna sodba - neprerekane tožbene navedbe
Novinarji morajo biti pri izvrševanju pravice do obveščenosti ljudi, v zvezi s katero delujejo kot predstavniki javnosti, odgovorni in skrbeti za resničnost informacij, za njihovo jasnost in nedvoumnost, saj interesa javnosti za objavo neresničnih informacij ni. Če sodišče ugotovi, da je novinar vedoma in namerno zapisal neresnične žaljive trditve o drugi osebi oziroma da je pri tem ravnal hudo malomarno (brezbrižno), mu je mogoče očitati celo zlorabo pravice do svobode izražanja.
Pritožbeni očitek, da je naložitev več civilnopravnih sankcij (objava sodbe, javno opravičilo in plačilo denarne odškodnine) nesorazmerna, ni utemeljen, saj ima oškodovanec pravico do izbire vrste pravnega varstva in do kumulacije več zahtevkov.
Pogoj za izrek denarne odškodnine zaradi posega v osebnostno pravico tožnika je, da je imel poseg za posledico telesne, duševne bolečine ali strah.
ZFPPIPP člen 119, 119/1, 121, 121/1, 126, 126/1, 128, 128/1.
razrešitev upravitelja - razlogi za razrešitev upravitelja - kršitev dolžne skrbnosti - prijava terjatev v stečajnem postopku - preizkus prijavljenih terjatev - obseg stečajne mase - načrt poteka stečajnega postopka - predračun stroškov stečajnega postopka - otvoritveno poročilo upravitelja - zavrženje prijave terjatve - procesna legitimacija za vložitev pritožbe
Sodišče prve stopnje je pravilno povedalo, zakaj je prišlo do zamika s preizkusom terjatev. Poleg zdržanja rokov za prijavo terjatev zaradi ukrepov zaradi Covid-19 je sodišče s sklepom, na katerega se je upravitelj utemeljeno zanesel, odložilo preizkus terjatev. Če se je kasneje izkazalo, da sklep ni bil pravilen, to še ne pomeni, da je upravitelj s kasneje sestavljenim osnovnim seznamom preizkušenih terjatev kršil dolžno skrbnost.
ZKP člen 92, 92/2, 92/2-1. ZSICT člen 45, 45/2. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 2, 2/2.
stroški kazenskega postopka - stroški sodnega tolmača - znižanje nagrade - prekoračitev roka
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih v drugem odstavku 2. člena zahteva od sodnega tolmača aktivnost v smislu dolžnostnega ravnanja in sicer, da če ugotovi, da svojega dela ne more opraviti v določenem roku, mora v 15 dneh po prejemu sklepa ali odredbe, s katero je bil imenovan za izdelavo prevoda, o tem obvestiti sodišče.
B. K. bi v času podaje ovadbe 2. 2. 2009 iz prej navedenih razlogov in ob dopolnitvi le-te 23. 10. 2009 (ko je kriminalistoma izročil še dodatne materialne dokaze), moral biti poučen po določbi četrtega odstavka člena 148 ZKP, opustitev takega pravnega pouka pa pomeni kršitev dokazne prepovedi iz 18. člena ZKP, torej kršitev ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin iz člena 29 Ustave RS, katerega namen je v procesni teoriji zagotavljanje procesne enakosti orožij med strankami.
Po doktrini neodvisnega vira res ni potrebno izločiti dokazov, pridobljenih iz dveh virov, od katerih je samo eden okužen s prvotno nezakonitostjo, drugi pa je od tega neodvisen. Prvo sodišče pa je prepričljivo obrazložilo, da po ovadbi 2. 2. 2009 noben dokaz ni bil odkrit povsem neodvisno, saj so se vsi prikriti ukrepi pri utemeljevanju utemeljenih razlogov za sum sklicevali na ovadbo z dne 2. 2. 2009, ki pa je bila omadeževana z odsotnostjo pravnega pouka po členu 148/4 ZKP. Zato je prvo sodišče ravnalo prav, ko je iz spisovnega gradiva izločilo dokaze, pridobljene po 2. 2. 2009. Kateri dokazi so bili povsem neodvisno od ovadbe odkriti po tem datumu, pa pritožba ne obrazloži.
Po teoriji neizogibnega odkritja je prvo sodišče moralo presoditi dejanski vpliv ovadbe z dne 2. 2. 2009 na pridobitev dokazov po tem datumu. Ob predhodno povzetih dokazih, ki so se izvajali po 2. 2. 2009 in ko so utemeljeni razlogi za sum pri vseh prikritih ukrepih v tem obdobju izhajali iz ovadbe z dne 2. 2. 2009, se je v nasprotju s pritožbo strinjati s prvim sodiščem, da tožilstvo ni s potrebno stopnjo verjetnosti izkazalo, da bi do teh dokazov prišlo po normalnem teku stvari, torej brez ovadbe 2. 2. 2009.
Vročitev je bila opravljena, kot je navedla toženka v odgovoru na tožbo in je izkazano s predloženo vročilnico, dne 12. 3. 2020, in sicer v psihiatrični bolnišnici, kjer je bil hospitaliziran tožnik. V pritožbi utemeljeno izpostavlja, da vročitev odpovedi poslovno nesposobni osebi oziroma osebi, ki je zaradi duševne bolezni ali duševne motnje trajno ali začasno izgubila dejansko sposobnost razsojanja, zaradi česar ni sposobna razumeti pomena svojih dejanj in ni zmožna imeti v oblasti svojega ravnanja, nima pravnih posledic. Tridesetdnevni rok za vložitev tožbe za ugotovitev nezakonitosti odpovedi, določen v tretjem odstavku 200. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), zato ne teče od vročitve odpovedi, ampak od dneva, ko je stranka izvedela za kršitev svojih pravic, tj. od tedaj, ko se je njeno zdravstveno stanje izboljšalo do te mere, da je ponovno pridobila sposobnost razsojanja.
Pritožbeno vztrajanje, da je bila pogodba sklenjena kot nadomestna izpolnitev (nikoli ugotovljene) preživninske obveznosti, ni utemeljeno, temveč je prilagojeno toženkini obrambi v tem postopku.
ZPP člen 108, 108/1, 130, 130/1, 180, 180/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb (2009) člen 14, 14/7.
gospodarski spor majhne vrednosti - upravljanje skupnih delov stavbe - energetska sanacija - stroški financiranja - nepopolna tožba - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nerazumljiv izrek - obrazložitev odločbe v nasprotju z izrekom - kršitev pravice do izjave
Prvostopenjsko stališče, da bi morala toženka (ne pa tožnica) zneskovno opredeliti, kolikšen del vtoževanih zneskov odpade na stroške za najem kredita in kolikšen na samo sanacijo zgradb, je pravno zmotno.
Po določilu prvega odstavka 180. člena ZPP mora tožba obsegati določen zahtevek. Kadar iz trditvene podlage ni razvidno kaj predstavlja znesek, plačilo katerega tožeča stranka zahteva, takrat zahtevek ni določen. V takem primeru mora sodišče prve stopnje v skladno z določilom prvega odstavka 108. člena ZPP tožečo stranko pozvati, da tožbo ustrezno popravi oziroma dopolni. Če tega v danem roku ne stori, sodišče tožbo kot vlogo nesposobno za obravnavanje, zavrže.
Po določilu 7. alineje 14. člena Pravilnika o upravljanju večstanovanjskih stavb etažni lastniki s 100% večino odločajo o najemu in odplačevanju posojila v breme rezervnega sklada. Že iz tega določila sledi pravilnost pritožbenega stališča, da nikogar ni mogoče siliti, da najame kredit. Tistega, ki soglasja za najem kredita ne da, po prepričanju pritožbenega sodišča pač ne zavezuje. To pa pomeni, da mora znesek izglasovane investicije v celotnem znesku, ki nanj odpade, plačati takoj.
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku, v obrazložitvi pa pojasnilo, da je del tožbenega zahtevka neutemeljen. S tem je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določil pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj izpodbijane sodbe ni mogoče preizkusiti. Prvič je nerazumljiv izrek (ker ni jasno, kolikšen del tožbenega zahtevka je utemeljen, kolikšen pa neutemeljen, drugič pa je obrazložitev (da je del tožbenega zahtevka neutemeljen) v nasprotju z odločitvijo (da mora toženka plačati tudi neutemeljeni del tožbenega zahtevka).
prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - sostorilstvo
Že sam prestop meje oseb, ki ne izpolnjujejo pogojev za vstop v R Slovenijo, pomeni izvršitev kaznivega dejanja, ki je sicer v dejanskem delu opisa očitkov obdolžencu povsem jasno in določno konkretizirano.
Tožnik v pritožbi neutemeljeno vztraja, da je izpodbijana odločba nezakonita, ker ni ustrezno obrazložena. Sodišče prve stopnje je v zvezi s tem zavzelo pravilno stališče, da je obrazložitev odločbe o začasni premestitvi skladna z zahtevami iz tretjega odstavka 67. člena ZODPol, saj vsebuje razloge za tožnikovo začasno premestitev ter dela in naloge, ki naj bi jih tožnik v času začasne premestitve na drugem delovnem mestu opravljal, prav tako pa je iz nje mogoče ugotoviti, da bo s tožnikovo premestitvijo zagotovljeno nemoteno opravljanje nalog policije oziroma policijskih podpornih dejavnosti.
Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) člen 9.
oprava rubeža v popoldanskem času - rubež na premičnino - potrebnost stroškov za izvršbo
Sama opredelitev posameznega izvršilnega dejanja v Pravilniku še ne zadošča za upravičenost do povrnitve stroškov. Merilo upravičenosti oprave popoldanskega rubeža se nanaša na obstoj verjetnosti, da bo popoldanski rubež uspešen, ob tehtanju vse konkretnih okoliščin primera (predhodna izvršilna dejanja, morebitne ugotovitve pridobljene na podlagi poizvedb …), merilo upravičenosti do povračila stroškov pa na smotrnost stroškov in zahtevo, da se izvršba opravi s čim manjšimi stroški. Sodišče prve stopnje bo moralo oceniti, ali je bil popoldanski rubež potreben za premičninsko izvršbo, kot tudi oceniti potrebnost stroškov nastalih z opravo tega dejanja ter ali je utemeljeno te stroške naložiti v plačilo dolžniku.
pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru - zakonski pogoji za izrek ukrepa - sorazmernost in nujnost ukrepa - demenca - pritožba zoper sklep - rok za odločitev o pritožbi
Izpolnjene so vse predpostavke za izrek ukrepa zadržanja in zdravljenja (brez privolitve) na oddelku pod posebnim nadzorom, kakor to predvideva 39. v zvezi s 53. členom ZDZdr.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00048514
KZ-1 člen 191, 191/1, 191/2. ZKP člen 358. ZPND člen 19.
nasilje v družini - družinska skupnost - druga trajnejša življenjska skupnost - podrejen položaj - oprostilna sodba - preprečevanje nasilja v družini - prepoved približevanja določeni osebi
Za obstoj trajnejše življenjske skupnosti se zahtevata tako določena dolžina trajanja takšne skupnosti kot tudi njena specifična vsebina, ki je podobna odnosom v družini; jasno je tudi, da krajša, kot je življenjska skupnost, intenzivnejša mora biti po vsebini, da bo predmetni zakonski znak podan. V predmetni zadevi je bilo poleg relativno kratkega, to je le osemmesečnega bivanja obtoženca in oškodovanke pod isto streho, njuno sobivanje večino časa, tako fizično kot tudi v smislu medosebnih odnosov, pretežno izolirano in nepovezano.
Sodišče prve stopnje je upoštevalo le uradne podatke o višini preteklih mesečnih dohodkov dolžnika, ne da bi upoštevalo dolžnikovih navedb, da mu je delovno razmerje prenehalo in je postal upravičenec do socialne pomoči. Četudi je dolžnik prejemal zadnje mesece dohodke, ki presegajo pojasnjen dohodkovni prag, je prenehanje tega vira in aktualna socialna ogroženost bistvena za presojo upravičenosti do taksne oprostitve, kar bo moralo sodišče prve stopnje ponovno presoditi v novem postopku.
ZNPPol člen 3, 3/1, 3/1-1.. ZODPol člen 73, 73/1, 74, 74/3.. ZSPJS člen 32, 32/4.. ZDR-1 člen 128, 128/4.. KPJS člen 45, 45/2.
nadurno delo - plačilo razlike plače
Stališče sodišča prve stopnje, da potovanje do kraja nastanitve in nazaj v Slovenijo pomeni opravljanje dela po prvem odstavku 73. člena ZODPol, ker je službeno pot organizirala toženka, je zmotno. To pomeni, da pravica do dodatnega plačila po tretjem odstavku 74. člena ZODPol pripada tožniku le za čas, ko mu je bilo odrejeno opravljanje dela pod posebnimi obremenitvami, ne pa za čas trajanja poti do nastanitve in nazaj v Slovenijo, ko efektivnega dela ni opravljal.
nepopolna vloga - poziv na popravo vloge - podpis na vlogi - lastnoročen podpis - poprava vloge - zavrženje vloge - epidemija - COVID-19 - zadržanje teka roka - potek roka za popravo
Med epidemijo COVID-19 v zadevah, ki niso kot nujno določene z odredbo predsednika Vrhovnega sodišča RS ali zakonom, procesni roki niso tekli od 16. 3. 2020 do vključno 31. 5. 2020. Toženka je sklep z dne 27. 2. 2020 prejela 19. 3. 2020, ko roki niso tekli zaradi epidemije COVID-19. Roki so znova pričeli teči 1. 6. 2020. Iz teh razlogov bi toženka morala popraviti vlogo do 8. 6. 2020. Ker vloge ni popravila oziroma dopolnila do tega roka, jo je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo na podlagi četrtega odstavka 108. člena ZPP.
stroški pravdnega postopka - plačilo nagrade in stroškov izvedenca - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči
V tej zvezi je tožnici pojasniti še, da četudi bi Organ za brezplačno pravno pomoč ugodil njeni prošnji za razširitev odločbe za BPP (kar ji očitno je, glede na Odločbo Bpp 419/2020 z dne 9. 9. 2020, l. št. 136 spisa), za brezplačno pravno pomoč ni mogoče zaprositi za nazaj.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00044863
ZDR-1 člen 7, 7/4, 47, 47/1.. ZPP člen 286, 316.
trpinčenje na delovnem mestu - mobing - odškodninska odgovornost delodajalca
Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovitev, da je B.B. tožnico vedno kontaktirala le preko elektronske pošte (in sicer na elektronski naslov tožničine sestre F.F. - F.F.@gmail.com), kar je tožnici omogočilo, da se je lahko prosto odločila, ali in kdaj bo na sporočilo odgovorila, da je B.B. elektronsko sporočilo tožnici vedno poslala iz utemeljenega razloga ter da vsebina njenih elektronskih sporočil ni bila nikoli žaljiva, graje vredna ali očitno negativna, sprejelo pravilen zaključek, da tožnica zaradi prejetih sporočil B.B. ni bila trpinčena na delovnem mestu.
Iskalec zaposlitve, ki je bil predhodno zaposlen pri delodajalcu ne uživa drugačnih (večjih) pravic pri delodajalcu v primerjavi z drugimi iskalci zaposlitve in delodajalec ni dolžan zaposliti iskalca zaposlitve, ki je bil predhodno že zaposlen pri delodajalcu, pri čemer se je na konkreten razpis prijavilo šestnajst kandidatov.
Pritrditi je treba razlogom sodišča prve stopnje iz izpodbijanega sklepa, da okoliščina, da je udeleženec noč pred sprejemom v psihiatrično bolnišnico, po prepiru doma, preživel zunaj za hišo, polovico noči pa prespal v avtomobilu, kaže na hujše ogrožanje njegovega zdravja zaradi nezdravljenja duševne bolezni - paranoidne shizofrenije.