Pritožbeno vztrajanje, da je bila pogodba sklenjena kot nadomestna izpolnitev (nikoli ugotovljene) preživninske obveznosti, ni utemeljeno, temveč je prilagojeno toženkini obrambi v tem postopku.
OZ člen 134, 147, 178, 179. URS člen 15, 15/3, 35, 39.
nedopusten poseg v čast in dobro ime - denarna odškodnina - odškodnina za duševne bolečine zaradi posega v čast in dobro ime - objava sodbe - objava javnega opravičila - pravica do svobode izražanja - pravica od varstva časti in dobrega imena - kršitev osebnostnih pravic - svoboda novinarskega izražanja - novinarska etika - kršitev novinarske etike - kolizija ustavnih pravic - neresnično dejstvo - vrednostna sodba - nesklepčnost tožbe - resničnost objavljenih informacij - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - zamudna sodba - neprerekane tožbene navedbe
Novinarji morajo biti pri izvrševanju pravice do obveščenosti ljudi, v zvezi s katero delujejo kot predstavniki javnosti, odgovorni in skrbeti za resničnost informacij, za njihovo jasnost in nedvoumnost, saj interesa javnosti za objavo neresničnih informacij ni. Če sodišče ugotovi, da je novinar vedoma in namerno zapisal neresnične žaljive trditve o drugi osebi oziroma da je pri tem ravnal hudo malomarno (brezbrižno), mu je mogoče očitati celo zlorabo pravice do svobode izražanja.
Pritožbeni očitek, da je naložitev več civilnopravnih sankcij (objava sodbe, javno opravičilo in plačilo denarne odškodnine) nesorazmerna, ni utemeljen, saj ima oškodovanec pravico do izbire vrste pravnega varstva in do kumulacije več zahtevkov.
Pogoj za izrek denarne odškodnine zaradi posega v osebnostno pravico tožnika je, da je imel poseg za posledico telesne, duševne bolečine ali strah.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00043522
OZ člen 6, 239, 239/1, 239/2, 768, 768/1. ZPP člen 367, 367/2. Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 12/2, 13.
poslovna odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost odvetnika - nepravilna izpolnitev odvetnika kot mandatarja - škoda zaradi kršitve pogodbe (pogodbena škoda) - vložitev revizije - izpolnitvena zamuda - trditveno breme - uspeh stranke v postopku z revizijo - zastaranje terjatve - vrednost odvetniške točke - čas izdaje odločbe
Tožbeni zahtevek je bil zavrnjen zaradi zastaranja, zato bi morala tožeča stranka vsaj s stopnjo verjetnosti izkazati, da bi v revizijskem postopku Vrhovno sodišče presodilo, da terjatev ni zastarala, šele na to bi sledilo presojanje navedb in dokazov v zvezi z utemeljenostjo tožbenega zahtevka po temelju in višini. Tožeča stranka ni zadostila trditveni podlagi, da tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine ni zastaral, pravno naziranje, da je Republika Slovenija pravna naslednica družbe, ki je bila po zaključenem stečajnem postopku iz sodnega registra izbrisana, pa nima podlage v določilih materialnega prava. Zato je pravilen materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni dokazala, da je zaradi zamude roka za vložitev revizije utrpela škodo. Enako velja tudi za nematerialno škodo, ker odvetnik ni odškodninsko odgovoren za nerealno pričevanje svojih strank.
Sodišče je ugodilo pritožbi drugotožene stranke v zvezi s stroški postopka, saj je v času izdaje sodne odločbe veljala vrednost odvetniške točke 0,6 EUR, in dosojene stroške zvišalo za 2.354,10 EUR.
tožba za razveljavitev sodne poravnave - razveljavitev sodne poravnave - zavrženje tožbe - prepozna tožba - rok za vložitev tožbe - subjektivni in objektivni rok - prekluzivni rok - načelo pravne varnosti
Določitev rokov za vložitev tožbe za razveljavitev sodne poravnave je v skladu z načelom pravne varnosti. Subjektivni in objektivni rok iz 393. člena ZPP varujeta pred pravno negotovostjo, saj bi sicer, če rok ne bi bil določen, nad sodno poravnavo vedno visela senca dvoma, če mogoče kdaj ne bo razveljavljena.
Pritožbeno sodišče ne vidi protiustavnosti določbe 393. člena ZPP, zato se ni odločilo za prekinitev tega postopka in za začetek presoje ustavnosti navedene določbe pred Ustavnim sodiščem RS.
ugotovitvena tožba - pravni interes za ugotovitveno tožbo - ničnost pogodbe o prenosu poslovnega deleža - nedopustna podlaga - razpolagalna nesposobnost - neučinkovanje pravnega dejanja - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - opredelitev do relevantnih navedb stranke
Toženca utemeljeno opozarjata na to, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do njunih navedb v zvezi z neobstojem pravnega interesa kot procesne in vsebinske predpostavke za postavitev ugotovitvenega zahtevka. Šele na podlagi presoje, ali je podan tožnikov pravni interes, bi se lahko sodišče prve stopnje spustilo v vsebinsko obravnavo zahtevka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00044308
ZVZD člen 3, 3-1. OZ člen 131, 131/1, 135, 149, 150, 153, 153/2, 153/3. ZDR člen 184.
delovna nezgoda - nevarna stvar - krožna žaga - imetništvo nevarne stvari - dejanski delodajalec - objektivna odškodninska odgovornost - domneva vzročnosti - krivdna odškodninska odgovornost - kdaj je podana krivda - varnost pri delu - zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev pri delu - skupno delovišče - merilo skrbnosti - kršitev pravil o varnosti in zdravju pri delu - nadzor delavcev - navodila za delo - organizacija, vodenje in nadzor delovnega procesa - oprostitev odgovornosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - konkretizacija kršitev
Za škodo od nevarne stvari v skladu s 150. členom OZ odgovarja njen imetnik, to je tisti, ki stvar uporablja v svojo korist, mu ta stvar služi, z njo razpolaga, jo nadzoruje. Imetnik je praviloma lastnik stvari, ni pa to nujno. Samostojni podjetnik, ki ima motorno žago na domačem dvorišču, delavce pošlje ponjo, da jo uporabljajo na gradbišču, jim odreja delo z njo, nato pa odredi, da jo odpeljejo nazaj na njegov dom, žago nedvomno uporablja v svojo korist, z njo razpolaga in jo nadzoruje, je torej imetnik nevarne stvari.
Vsako ravnanje oškodovanca, ki je objektivno prispevalo k nastanku škodnega dogodka oziroma škode, še nima značilnosti ravnanja, ki je razlog za delno razbremenitev odškodninske odgovornosti odgovorne osebe, čeprav seveda ni mogoče zanemariti dolžnosti delavca, da tudi sam prispeva k varnemu delu. Ravnanje delavca mora imeti znake neskrbnega ravnanja; pri delovnih nesrečah je relevantno merilo skrbnosti skrbnost povprečnega ustrezno usposobljenega delavca.
Pritožbena trditev predstavlja smiselno uveljavljanje kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, na katero višje sodišče ne pazi po uradni dolžnosti. To od pritožnika terja, da kršitev konkretno in jasno obrazloži z opisom tega, kje je bila kršitev storjena, torej tudi, kje so njegove navedbe, ki naj bi jih sodišče prve stopnje spregledalo.
Odločilno je, v čigavo korist so delavci (konkretno pa tožnik) izvajali delo in kdo jim je delo odrejal ter ga nadziral. Kljub zaključku, da je bil drugi toženec dejanski delodajalec tožnika, to, kot utemeljeno opozarja tožnik v pritožbi, samo po sebi ne izključuje odškodninske (so)odgovornosti ostalih izvajalcev na delovišču.
Tožnik v pritožbi neutemeljeno vztraja, da je izpodbijana odločba nezakonita, ker ni ustrezno obrazložena. Sodišče prve stopnje je v zvezi s tem zavzelo pravilno stališče, da je obrazložitev odločbe o začasni premestitvi skladna z zahtevami iz tretjega odstavka 67. člena ZODPol, saj vsebuje razloge za tožnikovo začasno premestitev ter dela in naloge, ki naj bi jih tožnik v času začasne premestitve na drugem delovnem mestu opravljal, prav tako pa je iz nje mogoče ugotoviti, da bo s tožnikovo premestitvijo zagotovljeno nemoteno opravljanje nalog policije oziroma policijskih podpornih dejavnosti.
ZKP člen 83, 83/2, 156, 156/1, 156/2, 285e, 285e/1, 285e/2.
prikriti preiskovalni ukrepi - odredba za pridobitev zaupnih bančnih podatkov - obrazloženost odredbe - test sorazmernosti - izločitev nedovoljenega dokaza
Sodišče druge stopnje meni, da prikriti ukrep po 156. členu ZKP pomeni manj invaziven poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine, kar izkazuje tudi nižja stopnja zahtevanega dokaznega standarda (razlogi za sum), ki še dopušča uporabo tega ukrepa. Značilnost tega ukrepa pa je seveda tudi, da je sam po sebi najblažji možen ukrep, saj bančnih podatkov potrebnih za preiskavo, v konkretnem primeru kaznivega dejanja pranja denarja, na blažji način ni možno pridobiti.
ZFPPIPP člen 119, 119/1, 121, 121/1, 126, 126/1, 128, 128/1.
razrešitev upravitelja - razlogi za razrešitev upravitelja - kršitev dolžne skrbnosti - prijava terjatev v stečajnem postopku - preizkus prijavljenih terjatev - obseg stečajne mase - načrt poteka stečajnega postopka - predračun stroškov stečajnega postopka - otvoritveno poročilo upravitelja - zavrženje prijave terjatve - procesna legitimacija za vložitev pritožbe
Sodišče prve stopnje je pravilno povedalo, zakaj je prišlo do zamika s preizkusom terjatev. Poleg zdržanja rokov za prijavo terjatev zaradi ukrepov zaradi Covid-19 je sodišče s sklepom, na katerega se je upravitelj utemeljeno zanesel, odložilo preizkus terjatev. Če se je kasneje izkazalo, da sklep ni bil pravilen, to še ne pomeni, da je upravitelj s kasneje sestavljenim osnovnim seznamom preizkušenih terjatev kršil dolžno skrbnost.
Sodišče izda na predlog upnika regulacijsko začasno odredbo, če upnik dokaže obstoj verjetnosti terjatve, v nasprotnem primeru pa predlog zavrne in razveljavi že opravljena izvršilna dejanja.
nepopolna vloga - poziv na popravo vloge - podpis na vlogi - lastnoročen podpis - poprava vloge - zavrženje vloge - epidemija - COVID-19 - zadržanje teka roka - potek roka za popravo
Med epidemijo COVID-19 v zadevah, ki niso kot nujno določene z odredbo predsednika Vrhovnega sodišča RS ali zakonom, procesni roki niso tekli od 16. 3. 2020 do vključno 31. 5. 2020. Toženka je sklep z dne 27. 2. 2020 prejela 19. 3. 2020, ko roki niso tekli zaradi epidemije COVID-19. Roki so znova pričeli teči 1. 6. 2020. Iz teh razlogov bi toženka morala popraviti vlogo do 8. 6. 2020. Ker vloge ni popravila oziroma dopolnila do tega roka, jo je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo na podlagi četrtega odstavka 108. člena ZPP.
začasna odredba o varstvu in preživljanju skupnih otrok v sporih iz razmerij med starši in otroki - ureditvena začasna odredba - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - preživnina - potrebe otroka - epileptični napadi - izvedensko mnenje - nova dejstva in novi dokazi
V postopkih za urejanje razmerij med starši in otroki je skladno z sodno prakso mogoče izdati ureditveno začasno odredbo po 411. členu ZPP, če je treba zaradi varstva otroka ukrepati še pred zaključkom postopka in pravnomočnostjo odločbe. Izdaja začasne odredbe je omejena le na tiste nujne primere, ko bi brez intervencije sodišča lahko prišlo do ogroženosti otroka.
Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) člen 9.
oprava rubeža v popoldanskem času - rubež na premičnino - potrebnost stroškov za izvršbo
Sama opredelitev posameznega izvršilnega dejanja v Pravilniku še ne zadošča za upravičenost do povrnitve stroškov. Merilo upravičenosti oprave popoldanskega rubeža se nanaša na obstoj verjetnosti, da bo popoldanski rubež uspešen, ob tehtanju vse konkretnih okoliščin primera (predhodna izvršilna dejanja, morebitne ugotovitve pridobljene na podlagi poizvedb …), merilo upravičenosti do povračila stroškov pa na smotrnost stroškov in zahtevo, da se izvršba opravi s čim manjšimi stroški. Sodišče prve stopnje bo moralo oceniti, ali je bil popoldanski rubež potreben za premičninsko izvršbo, kot tudi oceniti potrebnost stroškov nastalih z opravo tega dejanja ter ali je utemeljeno te stroške naložiti v plačilo dolžniku.
začasna odredba o stikih - pogoji za izdajo začasne odredbe v družinskih sporih - nujnost izdaje začasne odredbe - določitev stikov - obseg in način izvajanja stikov - stiki s starši otroka, ki živi v rejniški družini - izdaja začasne odredbe po uradni dolžnosti - začasno omejevanje stikov - sprememba izvajanja stikov - ogroženost otroka - namestitev otroka v rejniško družino - otrok, oddan v rejništvo
Začasna odredba je izjemno sredstvo in jo sodišče izda le, če je to resnično nujno, torej če ugotovi, da bi brez nje otroku lahko nastala nesorazmerno težko popravljiva škoda ali bi lahko prišlo do nasilja.
Predlagatelja nista izkazala, da bi bil sin zato, ker ima sedaj manj stikov z njima, kot menita, da je bolje in kot predlagata, ogrožen. Stike s sinom imata in to je do konca postopka, ko bo sodišče izvedlo vse potrebne dokaze in dokončno odločilo v tej družinski zadevi, edino pomembno. Sprememba, ki jo roditelja predlagata glede načina oziroma obsega izvajanja stikov, ni tako obsežna, znatna oziroma usodna, da bi bila korist otroka brez nje, torej brez točno takšne takojšnje spremembe, v čemerkoli ogrožena.
ZSPJS člen 7, 7/5, 9, 9/3.. ZDR-1 člen 6.. ZUJIK člen 42, 42/3.. URS člen 22.. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
plačilo odškodnine - nova pogodba o zaposlitvi - sprememba akta o sistematizaciji
Tožnik sam pojasnjuje, da ne zahteva razlike v plači med plačo za VI. tarifni razred (kot jo je prejemal po prejšnji pogodbi o zaposlitvi) in plačo za V. tarifni razred na podlagi dejansko opravljenega dela od novembra 2017 dalje. Torej ne gre za spor iz naslova plačila za dejansko opravljeno višje vrednoteno delo. Vseeno pa poudarja, da kljub spremembam v aktu o sistemizaciji delovnih mest in kljub sklenitvi nove pogodbe dejansko opravlja isto delo. S tem v zvezi vztraja, da naj mu toženka preneha nalagati oziroma od njega zahtevati opravljanja del in nalog ''samostojno spremljanje vaj in predstav'' in ''pripravo, namestitev in vzdrževanja zvočne tehnike'', ki nista več v opisu na novo sistemiziranega delovnega mesta, za katero ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Tožnik prikazuje, da naj bi bil izvzem teh dveh nalog odločilen za znižano zahtevnost ter s tem povezano znižano vrednotenje delovnega mesta, ter toženki očita kot nedopustno, da še nadalje oziroma vseskozi opravlja obe nalogi. Zlasti s tem je utemeljeval tudi odškodninski zahtevek, sodišče prve stopnje pa mu pravilno ni sledilo.
stroški pravdnega postopka - plačilo nagrade in stroškov izvedenca - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči
V tej zvezi je tožnici pojasniti še, da četudi bi Organ za brezplačno pravno pomoč ugodil njeni prošnji za razširitev odločbe za BPP (kar ji očitno je, glede na Odločbo Bpp 419/2020 z dne 9. 9. 2020, l. št. 136 spisa), za brezplačno pravno pomoč ni mogoče zaprositi za nazaj.
Pritrditi je treba razlogom sodišča prve stopnje iz izpodbijanega sklepa, da okoliščina, da je udeleženec noč pred sprejemom v psihiatrično bolnišnico, po prepiru doma, preživel zunaj za hišo, polovico noči pa prespal v avtomobilu, kaže na hujše ogrožanje njegovega zdravja zaradi nezdravljenja duševne bolezni - paranoidne shizofrenije.
začasna odredba - začasna odredba v sporu med starši in otroki - ogroženost otroka - stiki med otrokom in starši - preprečevanje stikov
Nesposobnost staršev, da se dogovorita o izvajanju stikov, ogroža zdrav in celosten razvoj otroka, kar utemeljuje izdajo začasne odredbe. Vendar pa namen začasne odredbe ni natančno ugotavljanje življenjskega ustroja otrok in strank ter iskanje optimalnega načina stikovanja – to je predmet končne odločitve v zadevi.
začasna nezmožnost za delo - bolniška odsotnost - čakanje na delo doma - denarno nadomestilo
V času odsotnosti zaradi bolezni tožnica ni bila sposobna opravljati nobenega dela, ne le dela po pogodbi o zaposlitvi, zato je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da ji za to obdobje pripada nadomestilo za odsotnost zaradi bolniškega staleža in ne nadomestilo za odsotnost iz naslova čakanja na ustrezno delo doma.