OZ člen 134, 147, 178, 179. URS člen 15, 15/3, 35, 39.
nedopusten poseg v čast in dobro ime - denarna odškodnina - odškodnina za duševne bolečine zaradi posega v čast in dobro ime - objava sodbe - objava javnega opravičila - pravica do svobode izražanja - pravica od varstva časti in dobrega imena - kršitev osebnostnih pravic - svoboda novinarskega izražanja - novinarska etika - kršitev novinarske etike - kolizija ustavnih pravic - neresnično dejstvo - vrednostna sodba - nesklepčnost tožbe - resničnost objavljenih informacij - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - zamudna sodba - neprerekane tožbene navedbe
Novinarji morajo biti pri izvrševanju pravice do obveščenosti ljudi, v zvezi s katero delujejo kot predstavniki javnosti, odgovorni in skrbeti za resničnost informacij, za njihovo jasnost in nedvoumnost, saj interesa javnosti za objavo neresničnih informacij ni. Če sodišče ugotovi, da je novinar vedoma in namerno zapisal neresnične žaljive trditve o drugi osebi oziroma da je pri tem ravnal hudo malomarno (brezbrižno), mu je mogoče očitati celo zlorabo pravice do svobode izražanja.
Pritožbeni očitek, da je naložitev več civilnopravnih sankcij (objava sodbe, javno opravičilo in plačilo denarne odškodnine) nesorazmerna, ni utemeljen, saj ima oškodovanec pravico do izbire vrste pravnega varstva in do kumulacije več zahtevkov.
Pogoj za izrek denarne odškodnine zaradi posega v osebnostno pravico tožnika je, da je imel poseg za posledico telesne, duševne bolečine ali strah.
ukrepi za varstvo koristi otroka - namestitev otroka v zavod - oddaja v vzgojni zavod - ogroženost otroka - varovanje koristi otroka - šolanje - zdravo življenjsko okolje - varstvo in vzgoja otroka
Na podlagi 175. člena DZ sodišče odloči o namestitvi otroka v zavod zaradi psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju, če je ogrožen on sam ali drugi otroci v družini in je le z njegovo namestitvijo v zavod mogoče v zadostni meri zavarovati njegove koristi ali koristi drugih otrok v družini.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00043522
OZ člen 6, 239, 239/1, 239/2, 768, 768/1. ZPP člen 367, 367/2. Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 12/2, 13.
poslovna odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost odvetnika - nepravilna izpolnitev odvetnika kot mandatarja - škoda zaradi kršitve pogodbe (pogodbena škoda) - vložitev revizije - izpolnitvena zamuda - trditveno breme - uspeh stranke v postopku z revizijo - zastaranje terjatve - vrednost odvetniške točke - čas izdaje odločbe
Tožbeni zahtevek je bil zavrnjen zaradi zastaranja, zato bi morala tožeča stranka vsaj s stopnjo verjetnosti izkazati, da bi v revizijskem postopku Vrhovno sodišče presodilo, da terjatev ni zastarala, šele na to bi sledilo presojanje navedb in dokazov v zvezi z utemeljenostjo tožbenega zahtevka po temelju in višini. Tožeča stranka ni zadostila trditveni podlagi, da tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine ni zastaral, pravno naziranje, da je Republika Slovenija pravna naslednica družbe, ki je bila po zaključenem stečajnem postopku iz sodnega registra izbrisana, pa nima podlage v določilih materialnega prava. Zato je pravilen materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni dokazala, da je zaradi zamude roka za vložitev revizije utrpela škodo. Enako velja tudi za nematerialno škodo, ker odvetnik ni odškodninsko odgovoren za nerealno pričevanje svojih strank.
Sodišče je ugodilo pritožbi drugotožene stranke v zvezi s stroški postopka, saj je v času izdaje sodne odločbe veljala vrednost odvetniške točke 0,6 EUR, in dosojene stroške zvišalo za 2.354,10 EUR.
regulacijska začasna odredba - začasna ureditev spornega razmerja - restriktiven pristop pri izdaji regulacijske začasne odredbe - težko nadomestljiva škoda - premoženjsko prikrajšanje - pogoj reverzibilnosti - prepoved parkiranja
Bistvo ureditvenih začasnih odredb je v varstvu obstoječega stanja, kar narekuje njihovo omejitev na izjemne primere, da to ne bi postalo sredstvo, ki bi nadomestilo sodno varstvo v pravdnem postopku. Stranka lahko s takšno začasno odredbo uspe le, kadar je takšno varstvo neobhodno potrebno, da kasnejše sodno varstvo zaradi nastanka nenadomestljive ali težko nadomestljive škode ne bi ostalo brez pomena.
Po večinski sodni praksi ureditvene začasne odredbe ni mogoče izdati, kadar je ob verjetnosti terjatve izpolnjen le pogoj iz tretje alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ. Zgolj izjemoma bi bila takšna izdaja dopustna ob izpolnjenem pogoju reverzibilnosti, kadar z njo dolžniku ne bi nastale neugodne posledice.
odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost zaradi nepoštenega pogajanja - mediacijski postopek - kršitev dostojanstva - razžalitev - poseg v čast in dobro ime - zloraba postopka - denarna odškodnina - pravična denarna odškodnina
Izrečene besede, upoštevajoč kontekst celotnega dogodka, ko je bila partnerska zveza v razpadu in toženec v nasprotju s tožnico še ni želel zapustiti lokala, ob tem, da niso bile izrečene tako, da bi tožnico ponižale pred drugimi, temveč le med njima, in niso odstopale od siceršnjega toženčevega pogovornega jezika, ne predstavljajo takšnega posega v čast in dobro ime, da bi upravičeval dosojo denarne odškodnine. Tako niti ni bistveno, ali jih je toženec izrekel v celoti ali le v obsegu, kot je ugotovilo prvostopno sodišče.
Tožnik v pritožbi neutemeljeno vztraja, da je izpodbijana odločba nezakonita, ker ni ustrezno obrazložena. Sodišče prve stopnje je v zvezi s tem zavzelo pravilno stališče, da je obrazložitev odločbe o začasni premestitvi skladna z zahtevami iz tretjega odstavka 67. člena ZODPol, saj vsebuje razloge za tožnikovo začasno premestitev ter dela in naloge, ki naj bi jih tožnik v času začasne premestitve na drugem delovnem mestu opravljal, prav tako pa je iz nje mogoče ugotoviti, da bo s tožnikovo premestitvijo zagotovljeno nemoteno opravljanje nalog policije oziroma policijskih podpornih dejavnosti.
ZZZDR člen 129, 129a. ZPP člen 413. ZNP-1 člen 101.
preživninska obveznost - preživninske potrebe mladoletnih otrok - materialne zmožnosti staršev - porazdelitev preživninskega bremena - največja korist otroka - odločba o stroških postopka - odločanje po prostem preudarku - vrednotenje okoliščin
Sodišče druge stopnje ob pritožbeni kritiki posameznih postavk mesečnih potreb mladoletnega sina opozarja na uveljavljeno sodno prakso, da višine preživninske obveznosti ni mogoče določiti z matematičnim pristopom. Sodišče se zato na v številkah izražene potrebe opira, vendar to stori okvirno z navedbo ustreznih razlogov.
originarna pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - dobroverna lastniška posest
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da tožnik sporne parcele ni imel v dobroverni lastniški posesti, saj je vedel, da parcela ni njegova, zato ni mogoče trditi, da ni vedel in tudi ni mogel vedeti, da parcela ni njegova in da ni njen lastnik.
ZDR člen 89, 89/1, 89/1-1, 114, 114/1, 118, 118/1.. ZPIZ-2 člen 27, 28.. ZPP člen 115, 115/1.. ZOdv člen 19, 20, 20/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - posebno pravno varstvo pred odpovedjo - starejši delavec - starostna pokojnina - sodna razveza - znižanje starostne meje
Tožniku do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev manjka do pet let pokojninske dobe, če se upošteva znižanje starostne meje za šest mesecev zaradi skrbi za otroka. Toženka v pritožbi neutemeljeno vztraja pri svojih navedbah, da te okoliščine sodišče prve stopnje ne bi smelo upoštevati, češ da gre za subjektivno okoliščino na strani delavca.
Vrhovno sodišče RS je v več zadevah zavzelo stališče, da se pri ugotavljanju, ali delavcu do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev manjka do pet let pokojninske dobe, upošteva znižanje starostne meje po 28. členu ZPIZ-2.
začasna nezmožnost za delo - bolniška odsotnost - čakanje na delo doma - denarno nadomestilo
V času odsotnosti zaradi bolezni tožnica ni bila sposobna opravljati nobenega dela, ne le dela po pogodbi o zaposlitvi, zato je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da ji za to obdobje pripada nadomestilo za odsotnost zaradi bolniškega staleža in ne nadomestilo za odsotnost iz naslova čakanja na ustrezno delo doma.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00041882
SPZ člen 66, 66/3.. ZIZ člen 9, 9/4, 181, 181/7, 182, 182/1.. ZPP člen 343, 343/4.
zakonita predkupna pravica solastnika - prodaja nepremičnine v izvršilnem postopku - javna dražba - odgovor na pritožbo - pravni interes za pritožbo
Predkupna pravica se nanaša na tretjo osebo S.B. zakonca dolžnice, ki ima edini pravni interes, da kot solastnik zahteva njeno varstvo v izvršilnem postopku. Zakonita predkupna pravica solastnika iz tretjega odstavka 66. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) je namreč individualna materialnopravna pravica imetnika, da kupi preostali solastniški delež za enako ceno, kot je bila pri prodaji sicer ponujena s strani zainteresiranega kupca. Ta se varuje tudi pri prisilni prodaji na javni dražbi v izvršilnem postopku, a le, če je predkupni upravičenec aktiven pri njenem uveljavljanju tako, da najpozneje tri delovne dni pred dražbo položi varščino in nato na poziv sodišča takoj po koncu dražbe izjavi, da kupuje nepremičnino pod enakimi pogoji kot najugodnejši ponudnik (prvi odstavek 182. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ).
začasna odredba o stikih - pogoji za izdajo začasne odredbe v družinskih sporih - nujnost izdaje začasne odredbe - določitev stikov - obseg in način izvajanja stikov - stiki s starši otroka, ki živi v rejniški družini - izdaja začasne odredbe po uradni dolžnosti - začasno omejevanje stikov - sprememba izvajanja stikov - ogroženost otroka - namestitev otroka v rejniško družino - otrok, oddan v rejništvo
Začasna odredba je izjemno sredstvo in jo sodišče izda le, če je to resnično nujno, torej če ugotovi, da bi brez nje otroku lahko nastala nesorazmerno težko popravljiva škoda ali bi lahko prišlo do nasilja.
Predlagatelja nista izkazala, da bi bil sin zato, ker ima sedaj manj stikov z njima, kot menita, da je bolje in kot predlagata, ogrožen. Stike s sinom imata in to je do konca postopka, ko bo sodišče izvedlo vse potrebne dokaze in dokončno odločilo v tej družinski zadevi, edino pomembno. Sprememba, ki jo roditelja predlagata glede načina oziroma obsega izvajanja stikov, ni tako obsežna, znatna oziroma usodna, da bi bila korist otroka brez nje, torej brez točno takšne takojšnje spremembe, v čemerkoli ogrožena.
stroški pravdnega postopka - plačilo nagrade in stroškov izvedenca - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči
V tej zvezi je tožnici pojasniti še, da četudi bi Organ za brezplačno pravno pomoč ugodil njeni prošnji za razširitev odločbe za BPP (kar ji očitno je, glede na Odločbo Bpp 419/2020 z dne 9. 9. 2020, l. št. 136 spisa), za brezplačno pravno pomoč ni mogoče zaprositi za nazaj.
Pritrditi je treba razlogom sodišča prve stopnje iz izpodbijanega sklepa, da okoliščina, da je udeleženec noč pred sprejemom v psihiatrično bolnišnico, po prepiru doma, preživel zunaj za hišo, polovico noči pa prespal v avtomobilu, kaže na hujše ogrožanje njegovega zdravja zaradi nezdravljenja duševne bolezni - paranoidne shizofrenije.
ZNPPol člen 3, 3/1, 3/1-1.. ZODPol člen 73, 73/1, 74, 74/3.. ZSPJS člen 32, 32/4.. ZDR-1 člen 128, 128/4.. KPJS člen 45, 45/2.
nadurno delo - plačilo razlike plače
Stališče sodišča prve stopnje, da potovanje do kraja nastanitve in nazaj v Slovenijo pomeni opravljanje dela po prvem odstavku 73. člena ZODPol, ker je službeno pot organizirala toženka, je zmotno. To pomeni, da pravica do dodatnega plačila po tretjem odstavku 74. člena ZODPol pripada tožniku le za čas, ko mu je bilo odrejeno opravljanje dela pod posebnimi obremenitvami, ne pa za čas trajanja poti do nastanitve in nazaj v Slovenijo, ko efektivnega dela ni opravljal.
Sodišče prve stopnje je upoštevalo le uradne podatke o višini preteklih mesečnih dohodkov dolžnika, ne da bi upoštevalo dolžnikovih navedb, da mu je delovno razmerje prenehalo in je postal upravičenec do socialne pomoči. Četudi je dolžnik prejemal zadnje mesece dohodke, ki presegajo pojasnjen dohodkovni prag, je prenehanje tega vira in aktualna socialna ogroženost bistvena za presojo upravičenosti do taksne oprostitve, kar bo moralo sodišče prve stopnje ponovno presoditi v novem postopku.
ZSPJS člen 7, 7/5, 9, 9/3.. ZDR-1 člen 6.. ZUJIK člen 42, 42/3.. URS člen 22.. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
plačilo odškodnine - nova pogodba o zaposlitvi - sprememba akta o sistematizaciji
Tožnik sam pojasnjuje, da ne zahteva razlike v plači med plačo za VI. tarifni razred (kot jo je prejemal po prejšnji pogodbi o zaposlitvi) in plačo za V. tarifni razred na podlagi dejansko opravljenega dela od novembra 2017 dalje. Torej ne gre za spor iz naslova plačila za dejansko opravljeno višje vrednoteno delo. Vseeno pa poudarja, da kljub spremembam v aktu o sistemizaciji delovnih mest in kljub sklenitvi nove pogodbe dejansko opravlja isto delo. S tem v zvezi vztraja, da naj mu toženka preneha nalagati oziroma od njega zahtevati opravljanja del in nalog ''samostojno spremljanje vaj in predstav'' in ''pripravo, namestitev in vzdrževanja zvočne tehnike'', ki nista več v opisu na novo sistemiziranega delovnega mesta, za katero ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Tožnik prikazuje, da naj bi bil izvzem teh dveh nalog odločilen za znižano zahtevnost ter s tem povezano znižano vrednotenje delovnega mesta, ter toženki očita kot nedopustno, da še nadalje oziroma vseskozi opravlja obe nalogi. Zlasti s tem je utemeljeval tudi odškodninski zahtevek, sodišče prve stopnje pa mu pravilno ni sledilo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00048514
KZ-1 člen 191, 191/1, 191/2. ZKP člen 358. ZPND člen 19.
nasilje v družini - družinska skupnost - druga trajnejša življenjska skupnost - podrejen položaj - oprostilna sodba - preprečevanje nasilja v družini - prepoved približevanja določeni osebi
Za obstoj trajnejše življenjske skupnosti se zahtevata tako določena dolžina trajanja takšne skupnosti kot tudi njena specifična vsebina, ki je podobna odnosom v družini; jasno je tudi, da krajša, kot je življenjska skupnost, intenzivnejša mora biti po vsebini, da bo predmetni zakonski znak podan. V predmetni zadevi je bilo poleg relativno kratkega, to je le osemmesečnega bivanja obtoženca in oškodovanke pod isto streho, njuno sobivanje večino časa, tako fizično kot tudi v smislu medosebnih odnosov, pretežno izolirano in nepovezano.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00044863
ZDR-1 člen 7, 7/4, 47, 47/1.. ZPP člen 286, 316.
trpinčenje na delovnem mestu - mobing - odškodninska odgovornost delodajalca
Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovitev, da je B.B. tožnico vedno kontaktirala le preko elektronske pošte (in sicer na elektronski naslov tožničine sestre F.F. - F.F.@gmail.com), kar je tožnici omogočilo, da se je lahko prosto odločila, ali in kdaj bo na sporočilo odgovorila, da je B.B. elektronsko sporočilo tožnici vedno poslala iz utemeljenega razloga ter da vsebina njenih elektronskih sporočil ni bila nikoli žaljiva, graje vredna ali očitno negativna, sprejelo pravilen zaključek, da tožnica zaradi prejetih sporočil B.B. ni bila trpinčena na delovnem mestu.
pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru - zakonski pogoji za izrek ukrepa - sorazmernost in nujnost ukrepa - demenca - pritožba zoper sklep - rok za odločitev o pritožbi
Izpolnjene so vse predpostavke za izrek ukrepa zadržanja in zdravljenja (brez privolitve) na oddelku pod posebnim nadzorom, kakor to predvideva 39. v zvezi s 53. členom ZDZdr.