začasna odredba o varstvu in preživljanju skupnih otrok v sporih iz razmerij med starši in otroki - ureditvena začasna odredba - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - preživnina - potrebe otroka - epileptični napadi - izvedensko mnenje - nova dejstva in novi dokazi
V postopkih za urejanje razmerij med starši in otroki je skladno z sodno prakso mogoče izdati ureditveno začasno odredbo po 411. členu ZPP, če je treba zaradi varstva otroka ukrepati še pred zaključkom postopka in pravnomočnostjo odločbe. Izdaja začasne odredbe je omejena le na tiste nujne primere, ko bi brez intervencije sodišča lahko prišlo do ogroženosti otroka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00041882
SPZ člen 66, 66/3.. ZIZ člen 9, 9/4, 181, 181/7, 182, 182/1.. ZPP člen 343, 343/4.
zakonita predkupna pravica solastnika - prodaja nepremičnine v izvršilnem postopku - javna dražba - odgovor na pritožbo - pravni interes za pritožbo
Predkupna pravica se nanaša na tretjo osebo S.B. zakonca dolžnice, ki ima edini pravni interes, da kot solastnik zahteva njeno varstvo v izvršilnem postopku. Zakonita predkupna pravica solastnika iz tretjega odstavka 66. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) je namreč individualna materialnopravna pravica imetnika, da kupi preostali solastniški delež za enako ceno, kot je bila pri prodaji sicer ponujena s strani zainteresiranega kupca. Ta se varuje tudi pri prisilni prodaji na javni dražbi v izvršilnem postopku, a le, če je predkupni upravičenec aktiven pri njenem uveljavljanju tako, da najpozneje tri delovne dni pred dražbo položi varščino in nato na poziv sodišča takoj po koncu dražbe izjavi, da kupuje nepremičnino pod enakimi pogoji kot najugodnejši ponudnik (prvi odstavek 182. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ).
začasna odredba o stikih - pogoji za izdajo začasne odredbe v družinskih sporih - nujnost izdaje začasne odredbe - določitev stikov - obseg in način izvajanja stikov - stiki s starši otroka, ki živi v rejniški družini - izdaja začasne odredbe po uradni dolžnosti - začasno omejevanje stikov - sprememba izvajanja stikov - ogroženost otroka - namestitev otroka v rejniško družino - otrok, oddan v rejništvo
Začasna odredba je izjemno sredstvo in jo sodišče izda le, če je to resnično nujno, torej če ugotovi, da bi brez nje otroku lahko nastala nesorazmerno težko popravljiva škoda ali bi lahko prišlo do nasilja.
Predlagatelja nista izkazala, da bi bil sin zato, ker ima sedaj manj stikov z njima, kot menita, da je bolje in kot predlagata, ogrožen. Stike s sinom imata in to je do konca postopka, ko bo sodišče izvedlo vse potrebne dokaze in dokončno odločilo v tej družinski zadevi, edino pomembno. Sprememba, ki jo roditelja predlagata glede načina oziroma obsega izvajanja stikov, ni tako obsežna, znatna oziroma usodna, da bi bila korist otroka brez nje, torej brez točno takšne takojšnje spremembe, v čemerkoli ogrožena.
Sodišče izda na predlog upnika regulacijsko začasno odredbo, če upnik dokaže obstoj verjetnosti terjatve, v nasprotnem primeru pa predlog zavrne in razveljavi že opravljena izvršilna dejanja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00048514
KZ-1 člen 191, 191/1, 191/2. ZKP člen 358. ZPND člen 19.
nasilje v družini - družinska skupnost - druga trajnejša življenjska skupnost - podrejen položaj - oprostilna sodba - preprečevanje nasilja v družini - prepoved približevanja določeni osebi
Za obstoj trajnejše življenjske skupnosti se zahtevata tako določena dolžina trajanja takšne skupnosti kot tudi njena specifična vsebina, ki je podobna odnosom v družini; jasno je tudi, da krajša, kot je življenjska skupnost, intenzivnejša mora biti po vsebini, da bo predmetni zakonski znak podan. V predmetni zadevi je bilo poleg relativno kratkega, to je le osemmesečnega bivanja obtoženca in oškodovanke pod isto streho, njuno sobivanje večino časa, tako fizično kot tudi v smislu medosebnih odnosov, pretežno izolirano in nepovezano.
Pritrditi je treba razlogom sodišča prve stopnje iz izpodbijanega sklepa, da okoliščina, da je udeleženec noč pred sprejemom v psihiatrično bolnišnico, po prepiru doma, preživel zunaj za hišo, polovico noči pa prespal v avtomobilu, kaže na hujše ogrožanje njegovega zdravja zaradi nezdravljenja duševne bolezni - paranoidne shizofrenije.
Iskalec zaposlitve, ki je bil predhodno zaposlen pri delodajalcu ne uživa drugačnih (večjih) pravic pri delodajalcu v primerjavi z drugimi iskalci zaposlitve in delodajalec ni dolžan zaposliti iskalca zaposlitve, ki je bil predhodno že zaposlen pri delodajalcu, pri čemer se je na konkreten razpis prijavilo šestnajst kandidatov.
začasna odredba - začasna odredba v sporu med starši in otroki - ogroženost otroka - stiki med otrokom in starši - preprečevanje stikov
Nesposobnost staršev, da se dogovorita o izvajanju stikov, ogroža zdrav in celosten razvoj otroka, kar utemeljuje izdajo začasne odredbe. Vendar pa namen začasne odredbe ni natančno ugotavljanje življenjskega ustroja otrok in strank ter iskanje optimalnega načina stikovanja – to je predmet končne odločitve v zadevi.
ZDR-1 člen 6, 6/3, 98, 103.. ZZRZI člen 40, 40/6.. ZPIZ-1 člen 102, 103.. Direktiva Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu člen 2, 2/2, 2/2-b, 5.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - presežni delavci - kriteriji
Pritožba neutemeljeno navaja, da so bili tožniki zaradi invalidnosti diskriminirani, ker niso mogli doseči enakega števila točk po kriterijih polivalentnosti in delovne uspešnosti in ker toženka pri točkovanju za določitev presežnih delavcev ni upoštevala njihovih omejitev. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je toženka uporabila kriterij polivalentnosti kot enega od kriterijev za določitev presežnih delavcev pri 16 tožnicah, medtem ko je pri tožniku uporabila kriterij delovne uspešnosti. Nihče od delavcev na delovnem mestu "proizvodna dela I in II" (invalidov in delavcev, ki niso bili invalidi), kjer se je uporabljal kriterij polivalentnosti, ni obvladal več kot 11 različnih delovnih operacij, pri čemer imajo vsi invalidi v pogodbah o zaposlitvi navedenih najmanj 20 delovnih operacij. Ker so imele tožnice v pogodbah o zaposlitvi navedenih bistveno več delovnih operacij, kot jih obvlada najbolj usposobljeni delavec, so lahko invalidi po kriteriju polivalentnosti dosegli primerljivo število točk kot drugi delavci. Delovne operacije so bile v pogodbah o zaposlitvi, ki so jih imeli sklenjene invalidi, prilagojene njihovim omejitvam, ki so izhajale iz odločb ZPIZ. Pritožba pavšalno izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnice in tožnik v pogodbah o zaposlitvi nimajo navedenih delovnih operacij, ki jih ne bi mogli opravljati. Ne konkretizira delovnih nalog, ki jih glede na svoje omejitve ne bi smeli opravljati, niti omejitev, ki jih toženka pri točkovanju ni upoštevala. Zato se je sodišče utemeljeno oprlo na skladni izpovedi prič A.A. in B.B., da so bile delovne operacije v pogodbah o zaposlitvi prilagojene omejitvam, ki so izhajale iz odločb ZPIZ.
Ker je sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo razveljavilo le deloma, to je v odločbi o krivdi za kaznivo dejanje v točki V., prav tako pa glede te točke tudi določenih kaznih za to kaznivo dejanje ter v enotnih kaznih, določenih obema navedenima obdolžencema in ker so hkrati določene zaporne kazni v odločbah o kazenskih sankcijah za obdolžena A. A. in B. B. ostale nespremenjene, je na podlagi šestega odstavka 392. člena ZKP upoštevaje okoliščino, da se dajo posamezni deli sodbe izločiti brez škode za pravilno razsojo, prvostopenjsko sodbo v odločbah o kazenskih sankcijah za obdolžena A. A. in B. B. in stroških postopka glede teh dveh obdolžencev spremenilo ter jim za kazniva dejanja iz nerazveljavljenega dela sodbe izreklo kazenski sankciji.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00042591
ZPP člen 213, 213/1, 214, 214/1, 214/2, 339, 339/2, 339/2-8, 458, 458/1. OZ člen 299, 299/1, 378, 378/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - izvedba del - pavšalno prerekanje - priznana dejstva - domneva o priznanju dejstev - dokazovanje priznanih dejstev - prejem računa - zapadlost terjatve - zamuda - tek zakonskih zamudnih obresti - nedovoljeni pritožbeni razlogi - pravno odločilna dejstva - pravica do obravnavanja pred sodiščem
Sodišče prve stopnje je ugovore tožene stranke pravilno ocenilo kot pavšalne. Tožena stranka namreč v vlogah, ki jih je podala pred sodiščem prve stopnje, ni izrecno zanikala, da tožeča stranka tlakarskih del ni opravila (kot to protispisno trdi pritožnica). Trdila je le, da storitve niso bile naročene in opravljene v količinah in vrednostih, kot jih je zatrjevala tožeča stranka, pri čemer tega stališča ni obrazložila. Takšno (golo, prazno) zanikanje dejstev pa ne more izničiti domneve o priznanju dejstev; za kaj takega bi morala tožena stranka količine in vrednosti opravljenih storitev, če naj bi se te razlikovale od tistih, ki jih je zatrjevala tožeča stranka, jasno opredeliti. To velja še zlasti glede na dejstvo, da je tožeča stranka svojemu trditvenemu bremenu zadostila.
Ker je bila tožena stranka stranka seznanjena z rokom zapadlosti že iz ponudbe tožeče stranke, na katero se je v naročilnici tožena stranka sama sklicevala, vprašanje, ali je tožena stranka dejansko prejela vtoževani račun, niti ni bilo več pravno odločilno. Toženi stranki zato ni bila kršena pravica do obravnavanja pred sodiščem, ker sodišče prve stopnje ni zaslišalo priče A. (ki bi potrdil, da tožena stranka spornega računa ni prejela), saj sodišče ni dolžno izvesti dokaza, če dejstvo, ki naj bi ga dokazoval, ni pravno odločilno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00047576
ZPP člen 214, 214/2.
škodni dogodek - premoženjska škoda - zavarovalni primer - zavarovalno kritje - zavarovalna polica - višina nastale škode - neprerekane trditve - priznana dejstva - posebni pogoji zavarovanja - izvedensko mnenje - dokaz s sodnim izvedencem
Ker je pogodbeno pravo postalo del procesnega gradiva, je prvostopenjsko sodišče ravnalo pravilno, ko je na podlagi pravila iz drugega odstavka 214. člena ZPP štelo, da je zavarovalno kritje podano le za en računalnik, saj tožnika teh navedb toženke obrazloženo nista zanikala in se torej štejejo za priznane.
ugovor zoper plačilni nalog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas
Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da je tožnica vložila tožbo zaradi transformacije delovnega razmerja iz določenega v nedoločen čas in izplačila nadomestila plač, nadomestila za neizrabljeni letni dopust, regresa za letni dopust, pri čemer je sodišče izdalo sodbo na podlagi odpovedi ter sodbo, pri čemer je ugotoviti, da gre za spor v zvezi s transformacijo delovnega razmerja, ki vključujejo tudi denarne zahtevke v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja. Posledično navedenemu pa je stališče sodišča prve stopnje v zvezi z odmero sodnih taks za tožbo in pritožbo materialnopravno zmotno. Tudi vtoževani denarni zahtevki so v zvezi s transformacijo oziroma s prenehanjem delovnega razmerja in zato zanje ni potrebno plačilo sodnih taks.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00043373
ZZZDR člen 52, 52/1, 54, 59, 59/1. SPZ člen 46, 72, 72/2, 72/3.
skupno premoženje zakoncev - določitev deležev na skupnem premoženju - domneva o enakih deležih zakoncev - izpodbijanje domneve o enakih deležih zakoncev - dokazi in dokazovanje - prispevek zakonca - razpolaganje enega od zakoncev s skupnim premoženjem - razveljavitev prodajne pogodbe
S skupnim premoženjem zakonca razpolagata skupno in sporazumno. Če eden od njiju s skupnim premoženjem razpolaga samovoljno, lahko drugi zakonec tak pravni posel izpodbije, razen če je bil tretji ob sklepanju pravnega posla v dobri veri, ker ni vedel, da gre za stvar v skupni lastnini in da se z njo razpolaga brez soglasja skupnega lastnika (tretji odstavek 72. člena SPZ). Varstvo prikrajšanega zakonca traja do prenehanja skupnega premoženja (to je do njegove delitve), torej tudi v primeru, če en zakonec samovoljno enostransko razpolaga s skupnim premoženjem po razvezi oziroma razpadu življenjske skupnosti (glej sodbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 1169/2008 z 28. 2. 2011).
nevarna vožnja v cestnem prometu - hujša posledica - odgovornost za hujšo posledico - sostorilstvo - odstop od dogovora - meje kazenske odgovornosti in kaznivosti udeležencev
Obtoženca sta delovala v sklopu skupnega dogovora o tekmovanju in tako soprispevala k konkretni nevarnosti za življenje in telo prisotnih oseb, v posledici katere je prišlo tudi do hujše posledice, vendar je potrebno trk enega od soobtožencev v oškodovanca šteti za odločilen odstop od dogovora obtožencev, v smislu nenaklepnega ekscesa, za katerega "sostorilec" ne odgovarja.
sprememba stikov - spremenjene razmere - korist mladoletnega otroka - zaslišanje otroka - nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem - sprememba preživnine - način plačevanja preživnine
Stališče pritožnika, da odraščanje ne predstavlja bistvene spremembe okoliščin, saj gre za neizogibno dejstvo vsakega otroka, ni pravilno. Pri odločitvi o spremembah stikov je prilaganje življenjskim spremembam namreč nedvomno pomemben in upoštevan materialno pravni dejavnik, ravno zaradi različnih čustvenih in razvojnih potreb otroka pri odraščanju.
izdaja začasne odredbe v družinskopravni zadevi - hiter postopek - ukrep omejitve starševske skrbi - začasen odvzem otroka - začasna prepoved stikov - ogroženost otroka - varstvo koristi otroka - osebnostne značilnosti staršev - psihične težave - pomoč staršem
Ker je prvostopenjsko sodišče ugotovilo hudo ogroženost telesnega in duševnega razvoja novorojenčka A., je z začasno odredbo dečka takoj začasno odvzelo očetu in materi ter ga namestilo na tajno lokacijo. Začasno je prepovedalo stike med dečkom in staršema in naložilo predlagatelju, da v roku 7 dni od izdaje začasne odredbe predlaga uvedbo postopka za izdajo sodne odločbe o varstvu, vzgoji in preživljanju otroka ali predlaga ukrep trajnejšega značaja (odvzem otroka).
SPZ člen 48, 48/2. ZPP člen 313, 313/2. SZ-1 člen 112.
izpraznitev nepremičnin - pravni naslov za uporabo nepremičnine - prekarij - vlaganja v nepremičnino - paricijski rok - rok za izselitev iz stanovanja - nesklepčnost
Bistveno je, da toženka in njene hčerke z odrekom tožnikovega soglasja nimajo več nobene pravne podlage za bivanje v sporni stanovanjski hiši in so jo dolžne izprazniti. Zgolj zatrjevana vlaganja v nepremičnino toženki ne dajejo pravice do bivanja v sporni hiši, saj z njimi v skladu s SPZ ni pridobila solastninske pravice na tožnikovi nepremičnini.
Pritožba tožene stranke prav tako utemeljeno navaja, da je paricijski rok, ki je določen v sodbi na 15 dni, prekratek. V obravnavani situaciji gre za položaj, ki je podoben odpovedi najemnega razmerja, kjer SZ-1 v 112. členu določa rok za izselitev, ki ne sme biti krajši kot 60 dni in ne daljši od 90 dni. Zato je pritožbeno sodišče paricijski rok v sodbi prve stopnje spremenilo tako, da je določilo rok 90 dni za izselitev in izpraznitev nepremičnine. Ta rok je ocenilo za primeren glede na to, da je splošno znano, da je rok 15 dni prekratek za to, da si toženka s hčerkama poišče drugo primerno prebivališče in uredi vse potrebno v zvezi z morebitnim prešolanjem otrok.
zakonska predkupna pravica - kršitev zakonite predkupne pravice - prodaja solastniškega deleža na nepremičnini - uveljavljanje predkupne pravice - plačilo kupnine - položitev kupnine pri sodišču - vsebina obvestila o nameravani prodaji - rok za obvestilo - načelo sočasne izpolnitve
Za pravilno uveljavljanje predkupne pravice ne zadošča zgolj podana izjava predkupnega upravičenca o nakupu stvari, temveč mora biti kumulativno izpolnjen tudi drugi pogoj – plačilo kupnine.
V določbah OZ ni določen rok, v katerem bi morali lastniki stvari obvestiti predkupnega upravičenca o nameravani prodaji stvari določeni osebi.
Tožnik je bil pripravljen plačati celotno kupnino šele pod pogojem, da se sklene pisna prodajna pogodba s prodajalci in on najprej založi znesek are. Vendar pa predkupni upravičenec ne more pogojevati svoje odločitve, da bo izkoristil predkupno pravico. Njegova izjava, da kupuje stvar, mora biti izrecna in nedvomna, njegovo "resnično voljo za nakup" pa mora dokazovati tudi hkratno plačilo kupnine ali njena položitev pri sodišču.
odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - odpravnina - pravočasnost - varstvo pred trpinčenjem
Pritožba sicer pravilno navaja, da se ima delodajalec pravico samostojno odločiti o tem, ali bo ugodil zahtevi delavca po spremembi njegove pogodbe o zaposlitvi. To je poudarilo tudi sodišče prve stopnje, zaključek o tem, da so imela ravnanja tožene stranke v zvezi z odgovorom na tožničin poziv glede podpisa nove pogodbe o zaposlitvi elemente trpinčenja, pa je sprejelo na podlagi ugotovitev, da je tožena stranka to pravico izvajala na neprimeren način, oziroma na način, ki je pri tožnici vzbujal občutke tesnobe in negotovosti. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je bila izredna odpoved podana iz utemeljenega razloga, saj so imela očitana ravnanja tožene stranke elemente trpinčenja na delovnem mestu v smislu določbe četrtega odstavka 7. člena ZDR-1.