pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom - pogoji za pridržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - hujše ogrožanje zdravja ali premoženja - duševna motnja - dokaz s sodnim izvedencem - izbira ukrepa - nujnost in sorazmernost ukrepa - časovna veljavnost začasnega zadržanja
Izvedenec psihiater je ugotovil, da je pri pridržani osebi podana duševna motnja in da je pridržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom nujno potrebno v ustreznem času, da se vzpostavi sodelovanje preiskovanca in večja naklonjenost jemanju antipsihotične terapije.
nepopolna vloga - poziv na popravo vloge - podpis na vlogi - lastnoročen podpis - poprava vloge - zavrženje vloge - epidemija - COVID-19 - zadržanje teka roka - potek roka za popravo
Med epidemijo COVID-19 v zadevah, ki niso kot nujno določene z odredbo predsednika Vrhovnega sodišča RS ali zakonom, procesni roki niso tekli od 16. 3. 2020 do vključno 31. 5. 2020. Toženka je sklep z dne 27. 2. 2020 prejela 19. 3. 2020, ko roki niso tekli zaradi epidemije COVID-19. Roki so znova pričeli teči 1. 6. 2020. Iz teh razlogov bi toženka morala popraviti vlogo do 8. 6. 2020. Ker vloge ni popravila oziroma dopolnila do tega roka, jo je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo na podlagi četrtega odstavka 108. člena ZPP.
začasna nezmožnost za delo - bolniška odsotnost - čakanje na delo doma - denarno nadomestilo
V času odsotnosti zaradi bolezni tožnica ni bila sposobna opravljati nobenega dela, ne le dela po pogodbi o zaposlitvi, zato je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da ji za to obdobje pripada nadomestilo za odsotnost zaradi bolniškega staleža in ne nadomestilo za odsotnost iz naslova čakanja na ustrezno delo doma.
Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) člen 9.
oprava rubeža v popoldanskem času - rubež na premičnino - potrebnost stroškov za izvršbo
Sama opredelitev posameznega izvršilnega dejanja v Pravilniku še ne zadošča za upravičenost do povrnitve stroškov. Merilo upravičenosti oprave popoldanskega rubeža se nanaša na obstoj verjetnosti, da bo popoldanski rubež uspešen, ob tehtanju vse konkretnih okoliščin primera (predhodna izvršilna dejanja, morebitne ugotovitve pridobljene na podlagi poizvedb …), merilo upravičenosti do povračila stroškov pa na smotrnost stroškov in zahtevo, da se izvršba opravi s čim manjšimi stroški. Sodišče prve stopnje bo moralo oceniti, ali je bil popoldanski rubež potreben za premičninsko izvršbo, kot tudi oceniti potrebnost stroškov nastalih z opravo tega dejanja ter ali je utemeljeno te stroške naložiti v plačilo dolžniku.
ZSPJS člen 7, 7/5, 9, 9/3.. ZDR-1 člen 6.. ZUJIK člen 42, 42/3.. URS člen 22.. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
plačilo odškodnine - nova pogodba o zaposlitvi - sprememba akta o sistematizaciji
Tožnik sam pojasnjuje, da ne zahteva razlike v plači med plačo za VI. tarifni razred (kot jo je prejemal po prejšnji pogodbi o zaposlitvi) in plačo za V. tarifni razred na podlagi dejansko opravljenega dela od novembra 2017 dalje. Torej ne gre za spor iz naslova plačila za dejansko opravljeno višje vrednoteno delo. Vseeno pa poudarja, da kljub spremembam v aktu o sistemizaciji delovnih mest in kljub sklenitvi nove pogodbe dejansko opravlja isto delo. S tem v zvezi vztraja, da naj mu toženka preneha nalagati oziroma od njega zahtevati opravljanja del in nalog ''samostojno spremljanje vaj in predstav'' in ''pripravo, namestitev in vzdrževanja zvočne tehnike'', ki nista več v opisu na novo sistemiziranega delovnega mesta, za katero ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Tožnik prikazuje, da naj bi bil izvzem teh dveh nalog odločilen za znižano zahtevnost ter s tem povezano znižano vrednotenje delovnega mesta, ter toženki očita kot nedopustno, da še nadalje oziroma vseskozi opravlja obe nalogi. Zlasti s tem je utemeljeval tudi odškodninski zahtevek, sodišče prve stopnje pa mu pravilno ni sledilo.
Sodišče izda na predlog upnika regulacijsko začasno odredbo, če upnik dokaže obstoj verjetnosti terjatve, v nasprotnem primeru pa predlog zavrne in razveljavi že opravljena izvršilna dejanja.
Iskalec zaposlitve, ki je bil predhodno zaposlen pri delodajalcu ne uživa drugačnih (večjih) pravic pri delodajalcu v primerjavi z drugimi iskalci zaposlitve in delodajalec ni dolžan zaposliti iskalca zaposlitve, ki je bil predhodno že zaposlen pri delodajalcu, pri čemer se je na konkreten razpis prijavilo šestnajst kandidatov.
SPZ člen 48, 48/2. ZPP člen 313, 313/2. SZ-1 člen 112.
izpraznitev nepremičnin - pravni naslov za uporabo nepremičnine - prekarij - vlaganja v nepremičnino - paricijski rok - rok za izselitev iz stanovanja - nesklepčnost
Bistveno je, da toženka in njene hčerke z odrekom tožnikovega soglasja nimajo več nobene pravne podlage za bivanje v sporni stanovanjski hiši in so jo dolžne izprazniti. Zgolj zatrjevana vlaganja v nepremičnino toženki ne dajejo pravice do bivanja v sporni hiši, saj z njimi v skladu s SPZ ni pridobila solastninske pravice na tožnikovi nepremičnini.
Pritožba tožene stranke prav tako utemeljeno navaja, da je paricijski rok, ki je določen v sodbi na 15 dni, prekratek. V obravnavani situaciji gre za položaj, ki je podoben odpovedi najemnega razmerja, kjer SZ-1 v 112. členu določa rok za izselitev, ki ne sme biti krajši kot 60 dni in ne daljši od 90 dni. Zato je pritožbeno sodišče paricijski rok v sodbi prve stopnje spremenilo tako, da je določilo rok 90 dni za izselitev in izpraznitev nepremičnine. Ta rok je ocenilo za primeren glede na to, da je splošno znano, da je rok 15 dni prekratek za to, da si toženka s hčerkama poišče drugo primerno prebivališče in uredi vse potrebno v zvezi z morebitnim prešolanjem otrok.
sprememba stikov - spremenjene razmere - korist mladoletnega otroka - zaslišanje otroka - nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem - sprememba preživnine - način plačevanja preživnine
Stališče pritožnika, da odraščanje ne predstavlja bistvene spremembe okoliščin, saj gre za neizogibno dejstvo vsakega otroka, ni pravilno. Pri odločitvi o spremembah stikov je prilaganje življenjskim spremembam namreč nedvomno pomemben in upoštevan materialno pravni dejavnik, ravno zaradi različnih čustvenih in razvojnih potreb otroka pri odraščanju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00047576
ZPP člen 214, 214/2.
škodni dogodek - premoženjska škoda - zavarovalni primer - zavarovalno kritje - zavarovalna polica - višina nastale škode - neprerekane trditve - priznana dejstva - posebni pogoji zavarovanja - izvedensko mnenje - dokaz s sodnim izvedencem
Ker je pogodbeno pravo postalo del procesnega gradiva, je prvostopenjsko sodišče ravnalo pravilno, ko je na podlagi pravila iz drugega odstavka 214. člena ZPP štelo, da je zavarovalno kritje podano le za en računalnik, saj tožnika teh navedb toženke obrazloženo nista zanikala in se torej štejejo za priznane.
ugovor zoper plačilni nalog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas
Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da je tožnica vložila tožbo zaradi transformacije delovnega razmerja iz določenega v nedoločen čas in izplačila nadomestila plač, nadomestila za neizrabljeni letni dopust, regresa za letni dopust, pri čemer je sodišče izdalo sodbo na podlagi odpovedi ter sodbo, pri čemer je ugotoviti, da gre za spor v zvezi s transformacijo delovnega razmerja, ki vključujejo tudi denarne zahtevke v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja. Posledično navedenemu pa je stališče sodišča prve stopnje v zvezi z odmero sodnih taks za tožbo in pritožbo materialnopravno zmotno. Tudi vtoževani denarni zahtevki so v zvezi s transformacijo oziroma s prenehanjem delovnega razmerja in zato zanje ni potrebno plačilo sodnih taks.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00044444
ZPP člen 14.. KZ člen 27, 244, 244/1.. ZTPDR člen 70.. ZDR člen člen 34, 34/2, 35, 182, 182/1.. ZDR-1 člen 177, 177/1.. ZOR člen 376, 376/2.. URS člen 23.
odškodninska odgovornost delavca - kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic - zavrnilna kazenska sodba - obnova postopka - odločba Ustavnega sodišča - izvedensko mnenje - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Ker se je sodišče prve stopnje pri odločitvi o višini nastale škode oprlo le na ugotovitve iz izvedenskega mnenja, ki ni bilo celovito in strokovno zadostno obrazloženo, je dejansko stanje glede odločilnih dejstev (glede obstoja in višine neupravičenih izplačil, ki so bila izvedena na podlagi fiktivnih računov in dobavnic) ostalo nepopolno ugotovljeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00042591
ZPP člen 213, 213/1, 214, 214/1, 214/2, 339, 339/2, 339/2-8, 458, 458/1. OZ člen 299, 299/1, 378, 378/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - izvedba del - pavšalno prerekanje - priznana dejstva - domneva o priznanju dejstev - dokazovanje priznanih dejstev - prejem računa - zapadlost terjatve - zamuda - tek zakonskih zamudnih obresti - nedovoljeni pritožbeni razlogi - pravno odločilna dejstva - pravica do obravnavanja pred sodiščem
Sodišče prve stopnje je ugovore tožene stranke pravilno ocenilo kot pavšalne. Tožena stranka namreč v vlogah, ki jih je podala pred sodiščem prve stopnje, ni izrecno zanikala, da tožeča stranka tlakarskih del ni opravila (kot to protispisno trdi pritožnica). Trdila je le, da storitve niso bile naročene in opravljene v količinah in vrednostih, kot jih je zatrjevala tožeča stranka, pri čemer tega stališča ni obrazložila. Takšno (golo, prazno) zanikanje dejstev pa ne more izničiti domneve o priznanju dejstev; za kaj takega bi morala tožena stranka količine in vrednosti opravljenih storitev, če naj bi se te razlikovale od tistih, ki jih je zatrjevala tožeča stranka, jasno opredeliti. To velja še zlasti glede na dejstvo, da je tožeča stranka svojemu trditvenemu bremenu zadostila.
Ker je bila tožena stranka stranka seznanjena z rokom zapadlosti že iz ponudbe tožeče stranke, na katero se je v naročilnici tožena stranka sama sklicevala, vprašanje, ali je tožena stranka dejansko prejela vtoževani račun, niti ni bilo več pravno odločilno. Toženi stranki zato ni bila kršena pravica do obravnavanja pred sodiščem, ker sodišče prve stopnje ni zaslišalo priče A. (ki bi potrdil, da tožena stranka spornega računa ni prejela), saj sodišče ni dolžno izvesti dokaza, če dejstvo, ki naj bi ga dokazoval, ni pravno odločilno.
Ker je sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo razveljavilo le deloma, to je v odločbi o krivdi za kaznivo dejanje v točki V., prav tako pa glede te točke tudi določenih kaznih za to kaznivo dejanje ter v enotnih kaznih, določenih obema navedenima obdolžencema in ker so hkrati določene zaporne kazni v odločbah o kazenskih sankcijah za obdolžena A. A. in B. B. ostale nespremenjene, je na podlagi šestega odstavka 392. člena ZKP upoštevaje okoliščino, da se dajo posamezni deli sodbe izločiti brez škode za pravilno razsojo, prvostopenjsko sodbo v odločbah o kazenskih sankcijah za obdolžena A. A. in B. B. in stroških postopka glede teh dveh obdolžencev spremenilo ter jim za kazniva dejanja iz nerazveljavljenega dela sodbe izreklo kazenski sankciji.
odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - odpravnina - pravočasnost - varstvo pred trpinčenjem
Pritožba sicer pravilno navaja, da se ima delodajalec pravico samostojno odločiti o tem, ali bo ugodil zahtevi delavca po spremembi njegove pogodbe o zaposlitvi. To je poudarilo tudi sodišče prve stopnje, zaključek o tem, da so imela ravnanja tožene stranke v zvezi z odgovorom na tožničin poziv glede podpisa nove pogodbe o zaposlitvi elemente trpinčenja, pa je sprejelo na podlagi ugotovitev, da je tožena stranka to pravico izvajala na neprimeren način, oziroma na način, ki je pri tožnici vzbujal občutke tesnobe in negotovosti. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je bila izredna odpoved podana iz utemeljenega razloga, saj so imela očitana ravnanja tožene stranke elemente trpinčenja na delovnem mestu v smislu določbe četrtega odstavka 7. člena ZDR-1.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00043373
ZZZDR člen 52, 52/1, 54, 59, 59/1. SPZ člen 46, 72, 72/2, 72/3.
skupno premoženje zakoncev - določitev deležev na skupnem premoženju - domneva o enakih deležih zakoncev - izpodbijanje domneve o enakih deležih zakoncev - dokazi in dokazovanje - prispevek zakonca - razpolaganje enega od zakoncev s skupnim premoženjem - razveljavitev prodajne pogodbe
S skupnim premoženjem zakonca razpolagata skupno in sporazumno. Če eden od njiju s skupnim premoženjem razpolaga samovoljno, lahko drugi zakonec tak pravni posel izpodbije, razen če je bil tretji ob sklepanju pravnega posla v dobri veri, ker ni vedel, da gre za stvar v skupni lastnini in da se z njo razpolaga brez soglasja skupnega lastnika (tretji odstavek 72. člena SPZ). Varstvo prikrajšanega zakonca traja do prenehanja skupnega premoženja (to je do njegove delitve), torej tudi v primeru, če en zakonec samovoljno enostransko razpolaga s skupnim premoženjem po razvezi oziroma razpadu življenjske skupnosti (glej sodbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 1169/2008 z 28. 2. 2011).
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje zakoncev - domneva o enakosti deležev zakoncev na skupnem premoženju - določitev deležev na skupnem premoženju - prispevek k nastanku skupnega premoženja - skrb zakonca za gospodinjstvo in otroke - aktiven športnik - posebno premoženje zakonca - darilo zakoncema - darilo sorodnikov - vlaganje posebnega premoženja v skupno premoženje
Toženkin višji prispevek pri skrbi za otroke in gospodinjstvo se je izenačil z nekoliko višjim denarnim prispevkom tožnika in njegovim večjim prispevkom pri opravi, ohranitvi in povečanju skupnega premoženja.
Ugotovljeni večji vložek tožnikovega posebnega premoženja v skupno premoženje v konkretnem primeru utemeljuje odstop od zakonske domneve enakih deležev partnerjev na skupnem premoženju. Delež na skupnem premoženju je zato večji za približno toliko, kot v razmerju do celote predstavlja posebno premoženje, vloženo v skupno premoženje.
nevarna vožnja v cestnem prometu - hujša posledica - odgovornost za hujšo posledico - sostorilstvo - odstop od dogovora - meje kazenske odgovornosti in kaznivosti udeležencev
Obtoženca sta delovala v sklopu skupnega dogovora o tekmovanju in tako soprispevala k konkretni nevarnosti za življenje in telo prisotnih oseb, v posledici katere je prišlo tudi do hujše posledice, vendar je potrebno trk enega od soobtožencev v oškodovanca šteti za odločilen odstop od dogovora obtožencev, v smislu nenaklepnega ekscesa, za katerega "sostorilec" ne odgovarja.
ZDR-1 člen 6, 6/3, 98, 103.. ZZRZI člen 40, 40/6.. ZPIZ-1 člen 102, 103.. Direktiva Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu člen 2, 2/2, 2/2-b, 5.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - presežni delavci - kriteriji
Pritožba neutemeljeno navaja, da so bili tožniki zaradi invalidnosti diskriminirani, ker niso mogli doseči enakega števila točk po kriterijih polivalentnosti in delovne uspešnosti in ker toženka pri točkovanju za določitev presežnih delavcev ni upoštevala njihovih omejitev. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je toženka uporabila kriterij polivalentnosti kot enega od kriterijev za določitev presežnih delavcev pri 16 tožnicah, medtem ko je pri tožniku uporabila kriterij delovne uspešnosti. Nihče od delavcev na delovnem mestu "proizvodna dela I in II" (invalidov in delavcev, ki niso bili invalidi), kjer se je uporabljal kriterij polivalentnosti, ni obvladal več kot 11 različnih delovnih operacij, pri čemer imajo vsi invalidi v pogodbah o zaposlitvi navedenih najmanj 20 delovnih operacij. Ker so imele tožnice v pogodbah o zaposlitvi navedenih bistveno več delovnih operacij, kot jih obvlada najbolj usposobljeni delavec, so lahko invalidi po kriteriju polivalentnosti dosegli primerljivo število točk kot drugi delavci. Delovne operacije so bile v pogodbah o zaposlitvi, ki so jih imeli sklenjene invalidi, prilagojene njihovim omejitvam, ki so izhajale iz odločb ZPIZ. Pritožba pavšalno izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnice in tožnik v pogodbah o zaposlitvi nimajo navedenih delovnih operacij, ki jih ne bi mogli opravljati. Ne konkretizira delovnih nalog, ki jih glede na svoje omejitve ne bi smeli opravljati, niti omejitev, ki jih toženka pri točkovanju ni upoštevala. Zato se je sodišče utemeljeno oprlo na skladni izpovedi prič A.A. in B.B., da so bile delovne operacije v pogodbah o zaposlitvi prilagojene omejitvam, ki so izhajale iz odločb ZPIZ.