DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00043373
ZZZDR člen 52, 52/1, 54, 59, 59/1. SPZ člen 46, 72, 72/2, 72/3.
skupno premoženje zakoncev - določitev deležev na skupnem premoženju - domneva o enakih deležih zakoncev - izpodbijanje domneve o enakih deležih zakoncev - dokazi in dokazovanje - prispevek zakonca - razpolaganje enega od zakoncev s skupnim premoženjem - razveljavitev prodajne pogodbe
S skupnim premoženjem zakonca razpolagata skupno in sporazumno. Če eden od njiju s skupnim premoženjem razpolaga samovoljno, lahko drugi zakonec tak pravni posel izpodbije, razen če je bil tretji ob sklepanju pravnega posla v dobri veri, ker ni vedel, da gre za stvar v skupni lastnini in da se z njo razpolaga brez soglasja skupnega lastnika (tretji odstavek 72. člena SPZ). Varstvo prikrajšanega zakonca traja do prenehanja skupnega premoženja (to je do njegove delitve), torej tudi v primeru, če en zakonec samovoljno enostransko razpolaga s skupnim premoženjem po razvezi oziroma razpadu življenjske skupnosti (glej sodbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 1169/2008 z 28. 2. 2011).
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje zakoncev - domneva o enakosti deležev zakoncev na skupnem premoženju - določitev deležev na skupnem premoženju - prispevek k nastanku skupnega premoženja - skrb zakonca za gospodinjstvo in otroke - aktiven športnik - posebno premoženje zakonca - darilo zakoncema - darilo sorodnikov - vlaganje posebnega premoženja v skupno premoženje
Toženkin višji prispevek pri skrbi za otroke in gospodinjstvo se je izenačil z nekoliko višjim denarnim prispevkom tožnika in njegovim večjim prispevkom pri opravi, ohranitvi in povečanju skupnega premoženja.
Ugotovljeni večji vložek tožnikovega posebnega premoženja v skupno premoženje v konkretnem primeru utemeljuje odstop od zakonske domneve enakih deležev partnerjev na skupnem premoženju. Delež na skupnem premoženju je zato večji za približno toliko, kot v razmerju do celote predstavlja posebno premoženje, vloženo v skupno premoženje.
zavarovanje nedenarne terjatve - izdaja regulacijske začasne odredbe - vsebina začasne odredbe enaka tožbenemu zahtevku - verjetnost obstoja terjatve - zahtevek za izpraznitev prostorov - predpostavke za izdajo začasne odredbe - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali znatno otežena - preprečitev nasilja ali težko nadomestljive škode - tehtanje neugodnih posledic izdaje začasne odredbe - tehtanje interesov strank - ogrožanje varnosti - javna varnost - redno vzdrževanje zaklonišča - začasna ureditev spornega razmerja - možnost vzpostavitve prejšnjega stanja - reverzibilna začasna odredba
Pravilno je stališče izpodbijanega sklepa, da je pri izdaji začasne odredbe, katere vsebina se prekriva z vsebino tožbenega zahtevka, potrebna zadržanost. Stališče ima oporo v odločbi US RS Up-275/97 z dne 16. 7. 1998, ki je bila podlaga za spremembo prejšnjega stališča sodne prakse, da se začasna odredba ne more prekrivati z vsebino zahtevka. US RS je poudarilo, da je v nekaterih primerih nujno na tak način začasno urediti stanje, ker sicer sodno varstvo ne bi več moglo doseči svojega namena. Ena od takih okoliščin je, da tožniku že med sodnim postopkom nastaja težko nadomestljiva škoda. Ne glede na to je na drugi strani v vsakem takem primeru treba upoštevati tudi položaj nasprotne stranke. Izdaja začasne odredbe z vsebino, identično tožbenemu zahtevku, je pred izvedbo kontradiktornega postopka dopustna le, kadar bo kljub izdani (in izvršeni) začasni odredbi mogoče po zavrnitvi tožbenega zahtevka vzpostaviti prejšnje stanje.
Vzpostavitev in ohranjanje ustreznih pogojev v zakloniščih z namenom varovanja življenja in zdravja ljudi je tožničina zakonska naloga. Zmotno je zato stališče v izpodbijanem sklepu, da trditve o ogroženosti življenj drugih ne utemeljujejo sklepa o verjetnem izkazu težko nadomestljive škode. Sodno varstvo, ki ga tožnica uveljavlja s tožbenim zahtevkom, ne služi zgolj varstvu njene lastninske pravice glede sporne nepremičnine (istovrstne lastninski pravici oseb zasebnega prava), ampak tudi – ali celo prvenstveno – izpolnitvi njenih zakonskih nalog, ki jih ima kot oseba javnega prava na področju varovanja zdravja in življenja ljudi na svojem območju. Navedeno funkcijo tožničine lastninske pravice glede javnih zaklonišč je zato treba upoštevati tudi pri presoji, ali potrebuje začasno sodno varstvo. Z nasprotnim stališčem bi bilo začasno sodno varstvo zoženo na zgolj eno od funkcij lastnine, ne da bi bil za to podan stvaren razlog.
Zahteve po možni vzpostavitve prejšnjega stanja v primeru, ko bi bil po izdani začasni odredbi zahtevek zavrnjen kot neutemeljen (t. i. reverzibilnost), ni sprejemljivo razlagati tako ozko, da bi bila začasna ureditev razmerja dopustna le, ko se ne bi v ničemer ali le zanemarljivo spremenil toženčev pravni položaj. Na eni strani je treba ovrednotiti škodo, ki bi nastala tožniku v primeru odložitve ureditve razmerja na čas izdaje pravnomočne sodbe, na drugi strani pa toženčevo breme, ki bi ga ureditev razmerja predstavljala zanj pred izvedbo kontradiktornega postopka in izdajo pravnomočne odločbe.
ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - nasilje v družini - ukrep prepustitve stanovanja - prepustitev stanovanja v skupni uporabi - ukrep prepovedi približevanja - podaljšanje veljavnosti ukrepov - kršitev prepovedi približevanja določenemu kraju ali osebi - žrtev nasilja v družini - časovna omejitev trajanja ukrepov - denarna kazen - namen denarne kazni
Za podaljšanje ukrepov po 19. členu ZPND morajo biti izpolnjeni enaki pogoji, kot za njihov izrek, in sicer povzročanje nasilja s telesno poškodbo žrtve ali prizadejanjem škode na njenem zdravju ali drugačen protipraven poseg v njeno dostojanstvo ali druge osebnostne pravice. Treba je torej izkazati, da izrečeni ukrepi niso zalegli ali pa da je izkazana resna nevarnost, da se bo nasilje ponovilo v bodočnosti.
Namen denarne kazni je v tem, da povzročitelja nasilja odvrne od kršitve izrečenih ukrepov in ne da mu omogoča, da bi jo brez škode za lastno preživljanje ob ponavljajočih kršitvah lahko plačeval. S pritožbenimi navedbami, da s socialno pomočjo plačila ne bo zmogel, zato pritožnik njenega znižanja ne more doseči.
DZ člen 141, 141/2, 157, 157/2, 161. ZPP člen 163, 163/6.
pogoji za izdajo začasne odredbe - začasna odredba o stikih - nujnost izdaje začasne odredbe - onemogočanje stikov - izvajanje stikov - omejitev stikov - sprememba izvajanja stikov - stiki med otrokom in staršema - stiki med očetom in otrokom - starševska skrb - varstvo koristi otroka - otrok s posebnimi potrebami - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - stroški postopka v zvezi z začasno odredbo
Začasna odredba ne more biti sredstvo, s katerim bi si eden izmed staršev zagotovil boljši položaj med postopkom.
Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sklepa pojasnilo, da bo s končno odločbo odločilo o stroških postopka v zvezi z začasno odredbo. Takšno postopanje sodišča prve stopnje je pravilno. Sodišče prve stopnje bi sicer lahko v izreku sklepa zapisalo, da se odločitev o stroških postopka pridrži za končno odločbo, vendar ker ni ravnalo na ta način, s tem ni kršilo pravila (ne)pravdnega postopka. Teza pritožbe, da je sodišče prve stopnje s tako odločitvijo zavrnilo predlog nasprotne udeleženke za povrnitev stroškov postopka v zvezi z začasno odredbo, ni pravilna. To velja le, ko višje ali Vrhovno sodišče zavrne pritožbo ali revizijo in je odločitev o zavrnitvi stroškovnega zahtevka zajeta že v odločitvi o glavni stvari.
pravica do pregleda in prepisovanja spisa - pregled in prepis sodnega spisa - pravica do vpogleda v spis - upravičen interes - presoja upravičenega interesa - trditve o dejstvih - izkaz verjetnosti - uresničevanje pravice do sodnega varstva - vpogled v drug spis
Pravica drugih oseb do pregleda in prepisa spisa (drugi odstavek 150. člena ZPP) je izraz načela javnosti sojenja, ki je ustavno zajamčena kategorija (24. člen Ustave RS). Upravičen interes je širši pojem od npr. pravnega interesa, ki ga mora izkazati npr. stranski intervenient za vstop v pravdo. Upravičen interes za vpogled v spis pomeni, da mora prosilec (s stopnjo verjetnosti) izkazati, da bi pregled spisa pripomogel k uresničevanju (izvrševanju, varstvu ali pridobitvi) njegovih pravic ali pravnih koristi oziroma k izpolnitvi neke obveznosti, kar vse je vezano na podatke, ki jih z vpogledom v spis pridobi.
Pravilen je sklep sodišča prve stopnje, da tožba ni dopustna zaradi 308. člena ZPP. Pritožnica tožbo utemeljujejo na dejanskem kompleksu, ki je zajet s sodno poravnavo.
Za ugotovitev identičnosti predmeta spora in predmeta sodne poravnave so bistveni tožbeni predlog in izrek sodne poravnave ter identičnost dejanskih tožbenih navedb in dejanske podlage sodne poravnave v trenutku njene sklenitve, ker se na ta trenutek vežejo njeni učinki, ki so identični učinku pravnomočne sodbe.
sklep o umiku pritožbe zaradi neplačila takse - nalog za plačilo sodne takse - vročitev plačilnega naloga za sodno takso - fikcija vročitve
Pisanje se šteje za vročeno naslovniku 21. 10. 2020, s potekom prej petnajstdnevnega roka. S tem je bila vročitev pisanja pravilno opravljena. Iz plačilnega naloga za plačilo sodne takse izhaja opozorilo toženi stranki, da če v danem roku dolgovane takse ne bo plačala, se bo v skladu s tretjim odstavkom 105.a člena ZPP štelo, da je pritožba umaknjena. Ker tožena stranka sodne takse po navedenem plačilnem nalogu ni plačala, je sodišče prve stopnje na podlagi tretjega odstavka 105.a člena ZPP njeno pritožbo zoper sodbo pravilno štelo za umaknjeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00064134
URS člen 33. ZZZDR člen 64, 64/1. ZIZ člen 64. ZPP člen 163, 163/4, 392, 393. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 12.
nedopustnost izvršbe - lastninska pravica - nakup nepremičnine v času trajanja zakonske zveze - skupno premoženje zakoncev - originarna pridobitev lastninske pravice - nevpisana lastninska pravica - deklaratornost vpisa lastninske pravice v zemljiško knjigo - prenehanje zakonske zveze - sporazumna razveza zakonske zveze - pogoji za sporazumno razvezo zakonske zveze - sporazum o delitvi skupnega premoženja - sodna poravnava - učinek sodne poravnave - izvršilni postopek - sklep o izvršbi - ugovor tretjega zoper sklep o izvršbi - zavrnitev ugovora zoper sklep o izvršbi - pridobitev zastavne pravice na podlagi sklepa o izvršbi - zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka) - načelo dobre vere in zaupanja v zemljiško knjigo - izvršba na solastniški delež na nepremičnini - tožba tretjega za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - pravica tretjega, ki preprečuje izvršbo - pravica do zasebne lastnine - pravica do poplačila terjatve - povrnitev pravdnih stroškov - izdaja posebnega sklepa - preuranjena izdaja sklepa - plačilo za odvetniške storitve - sprememba vrednosti točke - urnina
Pravno naravo tega postopka je sodišče prve stopnje pravilno opredelilo. Tožnica, ki na sporni nepremičnini zatrjuje lastninsko pravico do ½, želi preprečiti izvršbo na svoj solastninski delež. Toženec, ki ima na sporni nepremičnini – na osnovi sklepa o izvršbi – že od 10. 10. 2005 vpisano hipoteko zaradi izterjave glavnice 456.136,79 EUR, želi doseči poplačilo svoje terjatve s prodajo celotne nepremičnine. Obstaja torej kolizija dveh interesov: interesa tožnice, da uveljavi svojo, na originaren način pridobljeno lastninsko pravico, in interesa toženca, da poplačilo svoje terjatve doseže z realizacijo hipoteke, ki obstaja na celotni nepremičnini. Oba interesa, temelječa na stvarnih pravicah (lastninski pravici, hipoteki), sta varovana s 33. členom Ustave RS, ki zagotavlja pravico do zasebne lastnine.
Kolizija navedenih interesov je v sodni praksi rešena na način kot ga opisuje prvostopenjsko sodišče. Na zemljiškoknjižno stanje in dobro vero se lahko sklicuje le tisti upnik, ki je pridobil pogodbeno zastavno pravico na nepremičnini, ne pa tisti upnik, ki je zastavno pravico pridobil šele z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi. Toženec je zastavno pravico pridobil z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi – dne 10. 10. 2005. Ker je ni pridobil pogodbeno, se na načelo zaupanja v zemljiško knjigo, ki velja v pravnem prometu in lastno dobro vero ne more sklicevati.
Pri odločitvi, kateri stvarni pravici – tožničini ali toženčevi – dati prednost, pa je treba upoštevati tudi druge okoliščine. To je prvostopenjsko sodišče storilo in zato pravilno odločilo. Toženčeva terjatev sicer ni bila že od samega nastanka zavarovana z zastavno pravico. Prepričan, da bo poplačilo svoje obligacijske pravice dosegel s prodajo dolžnikove nepremičnine, pa je bil toženec v času vložitve in zaznambe izvršbe (leta 2005); takrat se je zanesel na zemljiškoknjižno stanje; prepričan je bil, da je hipoteko pridobil zoper svojega dolžnika. Kakršnekoli neskrbnosti mu ni mogoče očitati; na njegovi strani ni okoliščin, ki bi nasprotovale odločitvi, da se v izvršilnem postopku poplača iz sporne nepremičnine. Tožnica pa je bila pri varstvu svoje lastninske pravice izredno neskrbna. Z vknjižbo lastninske pravice je odlašala nekaj mesecev manj kot 20 let: od nakupa v novembru 1995 do 14. 5. 2014, ko je na podlagi sodne poravnave I Cp 2327/2013 vložila predlog za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo. Njena zakonska zveza z dolžnikom je bila razvezana 1999. Ker je šlo za sporazumno razvezo zakonske zveze, je bilo urejeno premoženjsko stanje zakoncev pogoj za razvezo zakonske zveze (prvi odstavek 64. člena ZZZDR). Zakonca sta sporazum o sklenitvi skupnega premoženja sklenila dne 20. 9. 1999, vendar sporne nepremičnine v njem nista niti omenila. S tem sta kršila zgoraj navedeno – kogentno – zakonsko določbo. Ločeno obravnavanje stvari skupnega premoženja, kar izpostavlja pritožba, je v določenih okoliščinah mogoče, vendar s tem razlogom ni mogoče opravičevati tožničinega in dolžnikovega ravnanja. Dvom, da je ureditev pravic skupnega premoženja pravi in iskren namen sklepanja sodne poravnave I Cp 2327/2013, se poraja, ker tožnica ni pojasnila, zakaj je z ugotavljanjem skupnega premoženja in urejanjem zemljiškoknjižnega stanja takó dolgo odlašala. Prvostopenjsko sodišče je utemeljeno posumilo, da se razlog za tožničin ugovor v izvršilnem postopku (ugovor tretjega) skriva prav v preprečitvi realizacije pridobljene hipoteke.
Ključni razlog za zavrnitev tožbenega zahtevka je ugotovitev, da tožnik z izročitvijo parcele, ki bi nastala s parcelacijo parcel št. 2 in 4, ne zahteva predmeta pogodbe, temveč nekaj drugega. Tega pa tožnik v pritožbi konkretneje ne izpodbija. Zgolj navedba, da je sodišče prve stopnje samo sklepalo, da se je toženec zavezal izročiti nepozidano stavbno zemljišče, ne zadostuje in je neutemeljena. Iz pogodbe je razvidno, da se je toženec zavezal tožniku izročiti 800 do 1000 m2 zazidljive parcele. Pomen pojma „zazidljiva parcela“ je podvržen materialnopravni presoji sodišča, še zlasti ob odsotnosti tožnikovih trditev o tem, kako so si pojem razlagale in ga razumele pogodbene stranke. Pritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da zazidljiva parcela predstavlja parcelo, ki je namenjena pozidavi, a na njej še ne stoji noben objekt. Takšen pomen izraza zazidljiva parcela je sprejel tudi ZUreP-2.
Tožnik od toženca terja izročitev že pozidanega stavbnega zemljišča, kar ni predmet pogodbe, za njegovo spremembo pa, kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, tožnik ne izkazuje ali zatrjuje toženčevega soglasja.
Iz pogodbe ni moč razbrati vrste, kvalitete in količine lesa, ki ga je toženec dolžan izročiti, niti vrste in količine fizičnega dela oziroma pomoči, ki jo je dolžan nuditi pri gradnji stanovanjske hiše. Morebitnih dodatnih in podrobnejših dogovorov pravdnih strank o specifikah toženčevih dolžnosti po pogodbi tožnik ni zatrjeval. Toženčeva pogodbena obveznost je (ostala) nejasna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00042061
ZPP člen 189, 189/3.
pogodba o upravljanju - potrebna večina za veljavnost pogodbe o upravljanju - cesija - dokazna moč verodostojne listine v pravdnem postopku - ugovor litispendence - odločanje mimo tožbenega zahtevka - omejenost pritožbenih razlogov v sporih majhne vrednosti - graja relativnih kršitev - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bila v letu 2004 sklenjena pogodba o medsebojnih razmerjih med etažnimi lastniki objekta T. – stari del in da se tudi pogodba o opravljanju upravniških storitev z D. d. o. o. nanaša le na stari del, saj so bili le etažni lastniki starega dela stranke pogodbe, ki je bila sklenjena z zadostno večino. Tožena stranka z ugovori, da bi morali biti pri veljavnosti pogodbe upoštevani tudi etažni lastniki novega dela, ne more uspeti, saj ni z ničemer izkazano, da bi morali lastniki novega dela skleniti isto pogodbo kot lastniki starega dela.
ZPP člen 142, 316, 338, 338/3, 339, 339/2, 339/2-7, 453a.
sodba na podlagi pripoznave - spor majhne vrednosti - nepravilna vročitev tožbe - nepravilna vročitev sodnega pisanja - domneva o pripoznavi tožbenega zahtevka - sprememba naslova prebivališča pred vročitvijo tožbe - dejansko prebivališče - fikcija osebne vročitve - kršitev pravice do obravnavanja pred sodiščem
V primeru preselitve tožene stranke že pred vložitvijo tožbe, kar tudi sama zatrjujeta toženca, osebna vročitev na naslovu, ki ga navede tožeča stranka v tožbi, na katerem dejansko toženca ne bivata, ni možna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00043353
URS člen 26, 33. OZ člen 131, 299, 378. ZPP člen 11, 213, 213/1, 286, 286/3, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 358, 358-5, 360, 360/1. ZDavP-2 člen 111, 111/1, 111/3, 114, 119, 119/3, 121, 121/1, 122, 122/1, 142, 142/1.
odškodninska odgovornost države - davčni organ - prekluzija - kršitev pravice do izjave - pravno odločilna dejstva - zavrnitev dokaznih predlogov - vpliv kršitve na pravilnost in zakonitost odločbe - nesporna dejstva - protipravno ravnanje - kvalificirana protipravnost - sklep o zavarovanju - zavarovanje davčne obveznosti - prepoved razpolaganja z nepremičninami - vpis zaznambe prepovedi v zemljiški knjigi - nesorazmernost ukrepa - neobrazloženost sklepa - trajanje zavarovanja - odprava začasnega zavarovanja - izbris zaznambe - škoda - razlika v vrednosti nepremičnine - vzročna zveza - teorija adekvatne vzročnosti - prekinitev vzročne zveze - pravno relevanten vzrok za nastalo škodo - možnost pravnega sredstva - predlog za izbris - opustitev vložitve pravnega sredstva - nesuspenzivnost pritožbe - krivda - pritožbene novote - odločitev o stroških postopka - pravica do zasebne lastnine
Ustavna pravica do povračila škode, nastale s protipravnim ravnanjem državnih organov, predstavlja sekundarno varstvo pred takšnim ravnanjem. Primarno varstvo skladno z ustavno pravico do pravnega sredstva nudi sistem rednih in izrednih pravnih sredstev v davčnem postopku. Njegov smisel in namen je prav v varstvu posameznika oziroma pravne osebe pred napakami državnih organov. Zato je odškodninski spor in v njem vnovično odpiranje vprašanj, ki so že pravnomočno rešena, ultima ratio in je kot takšen mogoč samo, kadar oškodovanec nima in tudi ni imel drugih sredstev, s katerimi bi v postopku, ki je za to predviden, preprečil ali zmanjšal vzrok škode.
Sodišče prve stopnje je pri presoji obstoja vzročne zveze pravilno sledilo prepričljivi izpovedbi B. B., da za potrebe projektov nikoli ni pridobival obremenjenih nepremičnin ter da bi bilo zanj, upoštevajoč predvideno časovno dinamiko pridobivanja dokumentacije in gradnje objektov, sprejemljivo, če bi neobremenjene nepremičnine pridobil v last najkasneje do konca leta 2013. Ker so bile nepremičnine septembra 2013 poleg vpisane zaznambe prepovedi razpolaganja obremenjene tudi z več drugimi hipotekami in zaznambami izvršb, tako že iz tega razloga ni mogoče slediti pavšalnim trditvam tožeče stranke, da bi bila lahko predpogodba sklenjena že na sestanku 27. 9. 2013 in pogodba v naslednjem tednu. Tožeča stranka ni podala nobenih konkretnih trditev o tem, da bi se lahko z ostalimi upniki v tako kratkem času dogovorila o poplačilu dolgov in izbrisu obremenitev iz zemljiške knjige. Še posebej to velja glede na dejstvo, da je bil že pred sestankom na O. s strani upnikov tožeče stranke vložen predlog za začetek stečajnega postopka, kar kakršnekoli dogovore o poplačilu zaradi grožnje izpodbojnosti še otežuje.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00043212
OZ člen 435. ZZK-1 člen 41. SPZ člen 23. ZD člen 1a.
dedovanje nepremičnin - nepremičnina v tujini - vknjiženost nepremičnine - kupoprodajna pogodba - zavezovalni in razpolagalni pravni posel - zemljiškoknjižno dovolilo - notarsko overjena pogodba - lastninska pravica v pričakovanju - učinek pogodbe - notranje razmerje - pridobitelj lastninske pravice - nevknjižena lastninska pravica - nevpisana lastninska pravica - premoženje zapustnika - evropsko potrdilo o dedovanju
Sodišče prve stopnje je predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju neutemeljeno zavrnilo. Zmotno je materialnopravno stališče, da zapustnik, zato ker še ni vpisan kot zemljiškoknjižni (so)lastnik nepremičnine, (še) ni pridobil solastninske pravice na nepremičnini.
Pritožnik izkazuje pravico zapustnika na nepremičnini s Kupoprodajno pogodbo z 29. 12. 2014, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo in na kateri je notarsko overjen podpis prodajalca. Zapustnik je s tem pridobil lastninsko pravico v pričakovanju. Namen vknjižbe lastninske pravice na nepremičnini v zemljiški knjigi je v zagotavljanju njene publicitete. S pogojevanjem pravnoposlovne pridobitve lastninske pravice na nepremičnini z vpisom v zemljiško knjigo se torej zasleduje varstvo zaupanja v pravni promet in s tem varstvo tretjih dobrovernih oseb. Drugačno pa je razmerje med prenositeljem in pridobiteljem lastninske pravice na nepremičnini. V razmerju med njima začne prenos lastninske pravice (in upravičenj, ki jih ta vključuje) učinkovati že s tem, ko prenositelj izstavi (in izroči) pridobitelju zemljiškoknjižno dovolilo z vsebino, določeno v 23. členu SPZ, na katerem je prenositeljev podpis notarsko overjen (41. člen ZZK-1).
pogodba o delu - cena - davek na dodano vrednost (DDV) - cena brez DDV - trditveno in dokazno breme
Res se v skladu s sodno prakso šteje, da če pogodba ne določa, ali je DDV vključen ali ne, je ta vključen. Tožeča stranka pa je trdila in dokazala drugače, torej da v konkretnem primeru DDV ni bil vključen v ceno.
tožba na ugotovitev obstoja služnosti - stvarna služnost hoje in vožnje - priposestvovanje stvarne služnosti - pogoji za priposestvovanje stvarne služnosti - dejansko izvrševanje služnosti - dobra vera priposestvovalca - domneva dobre vere - pravni naslov za izvrševanje služnosti - nepravo priposestvovanje služnosti - priposestvovalna doba - obseg služnosti - način izvrševanja služnosti
Priposestvovalec je v dobri veri, če ne ve in ne more vedeti, da ni pridobil služnostne pravice, oziroma če služnost izvršuje misleč, da jo je pridobil na veljaven način. Navedeno pomeni, da mora imeti priposestvovalec ustrezen naslov za izvrševanje služnosti, pa se kasneje pokaže, da je naslov pomanjkljiv in neveljaven.
Zgolj dejansko izvrševanje služnosti lahko vodi le do nepravega priposestvovanja, za katerega pa se zahteva 20-letna priposestvovalna doba brez nasprotovanja lastnika služeče nepremičnine. Tožnika sta sicer zatrjevala nepravo priposestvovanje, vendar sodišče prve stopnje zaradi zmotnega materialnopravnega stališča, da so podani že pogoji za pravo priposestvovanje, ni ugotavljalo 20-letne priposestvovalne dobe.
Odsotnost nasprotovanja lastnika služeče nepremičnine je okoliščina, ki je relevantna pri nepravem priposestvovanju, kjer se presoja 20-letno dejansko izvrševanje služnosti, pri čemer se pri nepravem priposestvovanju dobra vera ne zahteva.
zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - regulacijska začasna odredba - zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic - očitek storitve kaznivega dejanja - začasna ureditev spornega razmerja - pravica do svobode izražanja - dopusten poseg v čast in dobro ime - pravica javnosti do obveščenosti - težko nadomestljiva škoda - nedopustna pritožbena novota
Za izdajo regulacijske začasne odredbe, ki se pokriva s tožbenim zahtevkom, mora tožnik izkazati verjetnost nastanka težko nadomestljive škode in da bo v primeru neuspeha v pravdi mogoča vzpostavitev prejšnjega stanja.
Pri presoji o utemeljenosti začasne ureditve razmerja na način, ki je po vsebini enak zahtevi za sodno varstvo, je treba ovrednotiti položaja obeh strank, hkrati pa tudi upoštevati, da je varstvu tožnikove terjatve, ki jo uveljavlja v pravdi, prvenstveno namenjen sodni postopek (z vsemi potrebnimi procesnimi jamstvi, danimi vsaki od strank). Začasna ureditev spornega razmerja na način, ki ga tožnik uveljavlja tudi s tožbenim zahtevkom, je zato sprejemljiva le tedaj, ko sodno varstvo ne bi moglo več doseči svojega namena.
Pravica do svobode govora ter javnosti do obveščenosti o delovanju banke pretehta nad pravico tožnika do časti in dobrega imena. Tožnik kot predsednik nadzornega sveta zavarovalnice in predsednik uprave banke opravlja delo, ki je odgovorno tako z družbenega kot tudi etičnega pomena; dolžan je trpeti izpostavljenost ostrejšemu nadzoru in kritiki, zato je zaščita pred posegi v njegove osebnostne pravice bistveno ohlapnejša od zaščite, za kakršno se zavzema v pritožbi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00042185
ZPP člen 199, 200, 201, 202. OZ člen 3, 34, 34/1, 649, 660, 663, 663/2, 663/3. ZFPPIPP člen 212, 212/2, 221z, 221z/2.
gradbena pogodba - jamčevanje za napake gradbe - jamčevalni zahtevek - napaka v solidnosti gradbe - odprava napak na račun izvajalca - odprava napak na lastne stroške - odprava napak po drugem izvajalcu - pravočasnost sodnega uveljavljanja pravice iz naslova jamčevanja - obvestilo o napakah in izguba pravic - dogovor strank - načelo vestnosti in poštenja - intervencijski učinek - protispisnost - nastanek terjatve - učinek kasnejše prisilne poravnave - ponovna prisilna poravnava
Če se kljub jasno izraženemu stališču, da bo poravnala stroške, ki jih bo tožeča stranka imela z odpravo napak, zdaj tožena stranka skuša temu izogniti z ugovorom nepravočasnosti, bi se moglo njeno ravnanje šteti za zavajanje, s katerim je tožečo stranko odvrnila od takojšnje vložitve tožbe. Med ravnanja, s katerimi je izvajalec zavedel naročnika, da svojih zahtevkov ni pravočasno uveljavil, namreč skladno s sodno prakso in tudi pravno teorijo spadajo vsa izvajalčeva ravnanja, iz katerih izhaja, da namerava svoje obveznosti iz jamčevalnih zahtevkov prostovoljno izpolniti.
Pravica odpraviti napako na podjemnikove stroške obsega naročnikovo materialnopravno upravičenje od podjemnika zahtevati, da mu plača denarni znesek v višini stroškov potrebnih za odpravo napake (po drugem podjemniku).
V pravdi I Pg 118/2015 sta pravdni stranki iz te pravde imeli možnost, da bi zatrjevali in dokazali, da posamezni stroški za odpravo napak, ki so jih vtoževali etažni lastniki od tožene stranke (tožeče stranke v tem postopku), niso bili potrebni. Pravdni stranki v postopku I Pg 118/2015 tega trditvenega in dokaznega bremena nista zmogli. Zato tožena stranka v tem postopku upoštevajoč tudi okoliščino, da je v okviru določil o jamčevalnih zahtevkih imela možnost (in pravico), da sama odkrije vzrok za napake in jih tudi sama ali po svojih izvajalcih sanira, pa tega ni storila, ne more uspeti s trditvami, da bi bili stroški sanacije nižji, če bi jo izvedla tožeča stranka v svoji režiji.
Terjatev lahko nastane šele, ko je opredeljena po svoji vsebini. Povedano drugače, terjatev nastane šele, ko je jasno, kaj je "predmet obveznosti," kakšno dajatev ali storitev lahko torej upnik zahteva od dolžnika. Iz pojasnjenega torej izhaja, da lahko terjatev iz naslova uveljavljanja jamčevalnih zahtevkov nastane najprej s pojavom napake na gradbi.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00042651
ZDZdr člen 39, 39/1.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - organska duševna motnja - poskus samomora
Zdravljenje osebe na oddelku psihiatrične bolnišnice pod posebnim nadzorom brez privolitve je skladno s prvim odstavkom 39. člena ZDZdr dopustno, (1) če oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih, ali huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih, ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, (2) če je ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje in (3) če navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči.
odvzem otroka staršem - namestitev otroka v zavod - načelo najmilejšega ukrepa - izkazana ogroženost otroka - plačilo preživnine za otroka - določitev preživnine - vezanost na predlog v nepravdnem postopku - stroški pritožbenega postopka
Sodišče prve stopnje je pri izbiri ukrepa ustrezno pretehtalo načelo najmilejšega ukrepa. Oba starša zaradi svojega nezrelega osebnostnega funkcioniranja in pomanjkljivih starševskih kapacitet nista bila zmožna obvladovati izredno konfliktne družinske situacije, deklici sta vpletala v partnerski konflikt, njuno ravnanje pa je predstavljalo čustveno zlorabo, ki povzroča pri otrocih dolgotrajno spremenjen osebnostni razvoj. Deklici zaradi nezmožnosti staršev, da obvladujeta negativna čustva do drugega starša, in stalnega vpletanja v partnerski konflikt odraslih, ne doživljata občutka varnosti, ki ga takšno ravnanje stalno ruši. To se kaže v zmedenosti, ne upata izražati pozitivnih čustev do enega starša, ker pričakujeta, da drugemu to ne bo všeč, staršema sta lojalni, nimata pa varne čustvene navezanosti na nobenega od njiju. Takšne nespodbudne razmere so narekovale umik otrok iz domačega okolja, saj sta deklici nujno potrebovali stabilnost in varnost, prva nasprotna udeleženka pa soglasja za namestitev v zavod ni podala, zato je bila sodna intervencija potrebna.
Sodišče v nepravdnem postopku za varstvo koristi otrok ni vezano na predlog predlagatelja in zato s tem, ko je plačilo preživnine določilo od dneva izdaje izpodbijanega sklepa, ne pa že od dneva namestitve deklic v zavod, kot je predlagal predlagatelj v skladu z določilom 196. člena DZ, ni zagrešilo postopkovne kršitve.