zavarovanje nedenarne terjatve - izdaja regulacijske začasne odredbe - vsebina začasne odredbe enaka tožbenemu zahtevku - verjetnost obstoja terjatve - zahtevek za izpraznitev prostorov - predpostavke za izdajo začasne odredbe - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali znatno otežena - preprečitev nasilja ali težko nadomestljive škode - tehtanje neugodnih posledic izdaje začasne odredbe - tehtanje interesov strank - ogrožanje varnosti - javna varnost - redno vzdrževanje zaklonišča - začasna ureditev spornega razmerja - možnost vzpostavitve prejšnjega stanja - reverzibilna začasna odredba
Pravilno je stališče izpodbijanega sklepa, da je pri izdaji začasne odredbe, katere vsebina se prekriva z vsebino tožbenega zahtevka, potrebna zadržanost. Stališče ima oporo v odločbi US RS Up-275/97 z dne 16. 7. 1998, ki je bila podlaga za spremembo prejšnjega stališča sodne prakse, da se začasna odredba ne more prekrivati z vsebino zahtevka. US RS je poudarilo, da je v nekaterih primerih nujno na tak način začasno urediti stanje, ker sicer sodno varstvo ne bi več moglo doseči svojega namena. Ena od takih okoliščin je, da tožniku že med sodnim postopkom nastaja težko nadomestljiva škoda. Ne glede na to je na drugi strani v vsakem takem primeru treba upoštevati tudi položaj nasprotne stranke. Izdaja začasne odredbe z vsebino, identično tožbenemu zahtevku, je pred izvedbo kontradiktornega postopka dopustna le, kadar bo kljub izdani (in izvršeni) začasni odredbi mogoče po zavrnitvi tožbenega zahtevka vzpostaviti prejšnje stanje.
Vzpostavitev in ohranjanje ustreznih pogojev v zakloniščih z namenom varovanja življenja in zdravja ljudi je tožničina zakonska naloga. Zmotno je zato stališče v izpodbijanem sklepu, da trditve o ogroženosti življenj drugih ne utemeljujejo sklepa o verjetnem izkazu težko nadomestljive škode. Sodno varstvo, ki ga tožnica uveljavlja s tožbenim zahtevkom, ne služi zgolj varstvu njene lastninske pravice glede sporne nepremičnine (istovrstne lastninski pravici oseb zasebnega prava), ampak tudi – ali celo prvenstveno – izpolnitvi njenih zakonskih nalog, ki jih ima kot oseba javnega prava na področju varovanja zdravja in življenja ljudi na svojem območju. Navedeno funkcijo tožničine lastninske pravice glede javnih zaklonišč je zato treba upoštevati tudi pri presoji, ali potrebuje začasno sodno varstvo. Z nasprotnim stališčem bi bilo začasno sodno varstvo zoženo na zgolj eno od funkcij lastnine, ne da bi bil za to podan stvaren razlog.
Zahteve po možni vzpostavitve prejšnjega stanja v primeru, ko bi bil po izdani začasni odredbi zahtevek zavrnjen kot neutemeljen (t. i. reverzibilnost), ni sprejemljivo razlagati tako ozko, da bi bila začasna ureditev razmerja dopustna le, ko se ne bi v ničemer ali le zanemarljivo spremenil toženčev pravni položaj. Na eni strani je treba ovrednotiti škodo, ki bi nastala tožniku v primeru odložitve ureditve razmerja na čas izdaje pravnomočne sodbe, na drugi strani pa toženčevo breme, ki bi ga ureditev razmerja predstavljala zanj pred izvedbo kontradiktornega postopka in izdajo pravnomočne odločbe.
ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - nasilje v družini - ukrep prepustitve stanovanja - prepustitev stanovanja v skupni uporabi - ukrep prepovedi približevanja - podaljšanje veljavnosti ukrepov - kršitev prepovedi približevanja določenemu kraju ali osebi - žrtev nasilja v družini - časovna omejitev trajanja ukrepov - denarna kazen - namen denarne kazni
Za podaljšanje ukrepov po 19. členu ZPND morajo biti izpolnjeni enaki pogoji, kot za njihov izrek, in sicer povzročanje nasilja s telesno poškodbo žrtve ali prizadejanjem škode na njenem zdravju ali drugačen protipraven poseg v njeno dostojanstvo ali druge osebnostne pravice. Treba je torej izkazati, da izrečeni ukrepi niso zalegli ali pa da je izkazana resna nevarnost, da se bo nasilje ponovilo v bodočnosti.
Namen denarne kazni je v tem, da povzročitelja nasilja odvrne od kršitve izrečenih ukrepov in ne da mu omogoča, da bi jo brez škode za lastno preživljanje ob ponavljajočih kršitvah lahko plačeval. S pritožbenimi navedbami, da s socialno pomočjo plačila ne bo zmogel, zato pritožnik njenega znižanja ne more doseči.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00042061
ZPP člen 189, 189/3.
pogodba o upravljanju - potrebna večina za veljavnost pogodbe o upravljanju - cesija - dokazna moč verodostojne listine v pravdnem postopku - ugovor litispendence - odločanje mimo tožbenega zahtevka - omejenost pritožbenih razlogov v sporih majhne vrednosti - graja relativnih kršitev - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bila v letu 2004 sklenjena pogodba o medsebojnih razmerjih med etažnimi lastniki objekta T. – stari del in da se tudi pogodba o opravljanju upravniških storitev z D. d. o. o. nanaša le na stari del, saj so bili le etažni lastniki starega dela stranke pogodbe, ki je bila sklenjena z zadostno večino. Tožena stranka z ugovori, da bi morali biti pri veljavnosti pogodbe upoštevani tudi etažni lastniki novega dela, ne more uspeti, saj ni z ničemer izkazano, da bi morali lastniki novega dela skleniti isto pogodbo kot lastniki starega dela.
ZPP člen 142, 316, 338, 338/3, 339, 339/2, 339/2-7, 453a.
sodba na podlagi pripoznave - spor majhne vrednosti - nepravilna vročitev tožbe - nepravilna vročitev sodnega pisanja - domneva o pripoznavi tožbenega zahtevka - sprememba naslova prebivališča pred vročitvijo tožbe - dejansko prebivališče - fikcija osebne vročitve - kršitev pravice do obravnavanja pred sodiščem
V primeru preselitve tožene stranke že pred vložitvijo tožbe, kar tudi sama zatrjujeta toženca, osebna vročitev na naslovu, ki ga navede tožeča stranka v tožbi, na katerem dejansko toženca ne bivata, ni možna.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00043212
OZ člen 435. ZZK-1 člen 41. SPZ člen 23. ZD člen 1a.
dedovanje nepremičnin - nepremičnina v tujini - vknjiženost nepremičnine - kupoprodajna pogodba - zavezovalni in razpolagalni pravni posel - zemljiškoknjižno dovolilo - notarsko overjena pogodba - lastninska pravica v pričakovanju - učinek pogodbe - notranje razmerje - pridobitelj lastninske pravice - nevknjižena lastninska pravica - nevpisana lastninska pravica - premoženje zapustnika - evropsko potrdilo o dedovanju
Sodišče prve stopnje je predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju neutemeljeno zavrnilo. Zmotno je materialnopravno stališče, da zapustnik, zato ker še ni vpisan kot zemljiškoknjižni (so)lastnik nepremičnine, (še) ni pridobil solastninske pravice na nepremičnini.
Pritožnik izkazuje pravico zapustnika na nepremičnini s Kupoprodajno pogodbo z 29. 12. 2014, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo in na kateri je notarsko overjen podpis prodajalca. Zapustnik je s tem pridobil lastninsko pravico v pričakovanju. Namen vknjižbe lastninske pravice na nepremičnini v zemljiški knjigi je v zagotavljanju njene publicitete. S pogojevanjem pravnoposlovne pridobitve lastninske pravice na nepremičnini z vpisom v zemljiško knjigo se torej zasleduje varstvo zaupanja v pravni promet in s tem varstvo tretjih dobrovernih oseb. Drugačno pa je razmerje med prenositeljem in pridobiteljem lastninske pravice na nepremičnini. V razmerju med njima začne prenos lastninske pravice (in upravičenj, ki jih ta vključuje) učinkovati že s tem, ko prenositelj izstavi (in izroči) pridobitelju zemljiškoknjižno dovolilo z vsebino, določeno v 23. členu SPZ, na katerem je prenositeljev podpis notarsko overjen (41. člen ZZK-1).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00045756
ZKP člen 148.. ZNPPol člen 115, 115/1.. ZVOP-1 člen 21, 74.. ZNDM-2 člen 41, 42.
predlog za izločitev dokazov - nadzor državne meje - tehnična sredstva - videonadzor - videonadzor javnih površin - zbiranje osebnih podatkov - hramba podatkov - obdelava osebnih podatkov
Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna tudi glede podatkov (posnetkov videonadzora javnih cest), ki jih je policija pridobila od Direkcije RS za infrastrukturo. Izvajanje videonadzora, kot je pravilno navedlo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, je urejeno v Zakonu o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju ZVOP). V obravnavanem primeru je bil spoštovan 74. člen ZVOP, ravno tako 21. člen ZVOP, ki se nanaša na čas hrambe podatkov. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno pojasnilo, da lahko policija od upravljavca pridobi te podatke na podlagi 148. člena ZKP kot tudi na podlagi 115. člena ZNPPol. Kot že zgoraj navedeno obravnavani primer po dejanski in pravni podlagi ni enak tistemu iz odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-152/17-30 z dne 4.7.2019, saj v obravnavanem primeru ne gre za preventivno in neselektivno hrambo podatkov s strani policije, kot to zmotno trdi pritožnik. Prej navedena odločba Ustavnega sodišča se namreč nanaša na obdelavo osebnih podatkov, ki vključuje samodejni (avtomatizirani) dostop do podatkov ali samodejno primerjanje podatkov z drugimi evidencami osebnih podatkov. Kot izhaja iz navedene odločbe, pa ima policija splošno pravno podlago, da dostopa do evidenc osebnih podatkov tudi, če je njihov upravljavec tretja oseba (prvi odstavek 115. člena ZNPPol).
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00042651
ZDZdr člen 39, 39/1.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - organska duševna motnja - poskus samomora
Zdravljenje osebe na oddelku psihiatrične bolnišnice pod posebnim nadzorom brez privolitve je skladno s prvim odstavkom 39. člena ZDZdr dopustno, (1) če oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih, ali huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih, ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, (2) če je ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje in (3) če navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSM00042273
ZGD-1 člen 263, 283. OZ člen 353, 360. ZPP člen 7, 212.
odškodninska odgovornost poslovodje - ugovor zastaranja odškodninske terjatve - zastaranje pravice - kršitev razpravnega načela - seznanjenost s škodo in storilcem - vedenje oškodovanca o osebi povzročitelja in obstoju škode - pristojnosti nadzornega sveta - nepremagljive ovire za uveljavljanje terjatve - ugotavljanje obstoja kaznivega dejanja v pravdi
Kljub načelni pravilnosti sklicevanja pritožbe na določila ZGD-1 o pristojnosti organov družbe namreč ne drži, da zaradi delitve le-teh med njimi ni mogoče šteti, da je s seznanjenostjo nadzornega sveta z določenim dejstvom, s tem dejstvom seznanjena tudi družba. Potrebno je namreč pojasniti, da ima tudi nadzorni svet določena pooblastila v zvezi z opravljanjem opravil v imenu družbe (kar na načelni ravni sprejema tudi pritožba), kar je seveda nemogoče, če se ne bi imel „pravice“ oz. možnosti predhodno (v imenu družbe) seznaniti s pravnorelevantnimi dejstvi. Tako ima v skladu z določbo 283. člena ZGD-1 predsednik nadzornega sveta pristojnost in s tem upravičenje zastopati družbo proti članom (aktualne) uprave, v ta okvir pa po oceni pritožbenega sodišča sodi tudi možnost vložitve odškodninske tožbe v imenu družbe zoper poslovodjo na temelju kršitve določb 263. člena ZGD-1.
Nepremagljive ovire so lahko subjektivne ali objektivne narave in morajo imeti tako težo, da je bilo zaradi njih upniku dejansko onemogočeno, da bi sodno zahteval izpolnitev obveznosti. Sodna praksa je kot nepremagljive ovire, zaradi katerih je bilo zastaranje zadržano, upoštevala bolezen ali poškodbo, zaradi katere je bil upnik hospitaliziran, ugrabitev, nahajanje na vojnih bojiščih v tujini in prestajanje zaporne kazni. Gre za primere, ko upniki dejansko niso imeli možnosti uveljavljati svojih zahtevkov. Za okoliščine, ki jih zatrjujejo tožniki, pa tega ni mogoče trditi. Tudi če bi držalo, da jim toženec ni želel dati informacij, ki so jih potrebovali za vložitev tožbe, so, kot je že pojasnilo sodišče prve stopnje, imeli vzvode, da to dosežejo in so to, potem sodne intervencije (preko instituta posebne revizije), nenazadnje tudi dosegli, kot to sami trdijo.
Po prevladujočem stališču sodne prakse1 pravdno sodišče o obstoju kaznivega dejanja kot o predhodnem vprašanju odloča v izjemnih situacijah, praviloma, ko kazenskega postopka zoper storilca ni mogoče niti začeti niti končati ali spoznati storilca za krivega kaznivega dejanja, pri čemer praviloma tudi ne sme biti dvoma, da je bila škoda povzročena s kaznivim dejanjem.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00042672
ZPP člen 189, 189/3, 236a, 257, 339, 339/2, 339/2-11. ZZZDR člen 51, 52. OZ člen 39, 39/4, 40, 88, 88/1. ZZK-1 člen 243, 244, 244/1.
ničnost pogodb - skupno premoženje zakoncev - odtujitev dela skupnega premoženja brez soglasja drugega zakonca - vlaganja posebnega premoženja v skupno premoženje - nedovoljeno razpolaganje enega zakonca - enostransko razpolaganje s skupnim premoženjem - prispevek k nastanku skupnega premoženja - ničen pravni posel - izpodbojen pravni posel - nedopusten nagib - delna ničnost - prodajna pogodba - pogodba o preužitku - določitev deležev na skupnem premoženju - izbrisna tožba - posebno premoženje zakonca - pravdno nesposobna stranka - zastopanje procesno nesposobne stranke - litispendenca - zavrženje nasprotne tožbe - dokazni predlog za zaslišanje strank - umik dokaznega predloga
Toženca sta v (podrednem) zahtevku zahtevala ugotovitev skupnega premoženja na istih nepremičninah kot tožnica (le v manjšem obsegu), uveljavljala sta le višji delež prvega toženca na skupnem premoženju. Vendar pa tožencu, tudi če meni, da je njegov delež na skupnem premoženju večji od zakonsko domnevane polovice, ni treba vložiti nasprotne tožbe.
Sodišče prve stopnje prvega toženca ni zaslišalo, saj je bil predlog za njegovo zaslišanje umaknjen. Njegove pisne izjave pravilno ni upoštevalo, saj ZPP takšno možnost daje le pričam in ne tudi strankam.
Tožnica je dovolj prepričljivo izkazala, da je prvi toženec pogodbi sklenil z namenom jo izigrati pri njenih pravicah na skupnem premoženju, in v posledici tudi drugega sina pri dedovanju, kar je drugi toženec vedel in pri tem sodeloval. Šlo je za nagib, ki je bistveno vplival na odločitev prvega tožencev, da nepremičnine na takšen ali drugačen način, prenese na drugega toženca.
Pravni posel, ki ga sklene eden od zakoncev v nasprotju z določilom 52. člena ZZZDR, torej brez soglasja drugega zakonca, je izpodbojen. Kadar pa gre za primere, pri katerih je bil odločilen nagib zakonca pri sklenitvi posla namen oškodovati drugega zakonca in ga prikrajšati v njegovem deležu na skupnem premoženju, pa pride v poštev uporaba sankcije ničnosti po 40. členu OZ.
Pogodbi v delu 29/100 (kar iz naslova skupnega premoženja pripade tožnici) nimata podlage in sta zato nični tudi iz razloga po četrtem odstavku 39. člena OZ. Gre za položaj delne ničnosti po prvem odstavku 88. člena OZ, saj se ničnostni razlog nanaša zgolj na del predmeta pogodb.
III. kategorija invalidnosti - nadomestilo za invalidnost
Nestrinjanje s stališčem sodišča, da pisna izjava samozaposlenega o pričetku opravljanja s. p. dejavnosti v skladu s preostalo delovno zmožnostjo lahko učinkuje le za naprej, čeprav je dajatev v predsodnem postopku priznana za nazaj, ne pogojuje drugačne sodbe od izpodbijane. Pritožnikovo pravno naziranje glede učinkovanja pisne izjave nosilca dejavnosti s. p. tudi za nazaj, je zmotno in zato nesprejemljivo.
zamuda - epidemija - vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje pritožbe - COVID-19 - potek roka za pritožbo
Preden je bila 12. 3. 2020 razglašena epidemija zaradi nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) je bila sodba obsojencu vročena in je tudi že iztekel pritožbeni rok, zato je bila njegova pritožba vložena prepozno.
ZPIZ-1 člen 97, 162.. ZUTD člen 129, 129-1, 129-3, 129-4, 129-5, 129-8, 129-9.. ZUP člen 7.. ZPP člen 8.
nadomestilo za invalidnost - ustavitev izplačila nadomestila - državljani tretjih držav - izbris iz evidence brezposelnih
Tožnik je bil izbrisan iz evidence brezposelnih oseb zaradi poteka osebnega delovnega dovoljenja. Za novo delovno dovoljenje oziroma podaljšanje delovnega dovoljenja pa po izteku tega ni zaprosil, čeprav mu je toženec še pred izbrisom iz evidence brezposelnih oseb zaradi poteka delovnega dovoljenja priznal nadomestilo za invalidnost z odločbo z dne 22. 1. 2013, od dneva priznane pravice do nadomestila za invalidnost pa do izdaje odločbe z dne 16. 5. 2013, s katero je toženec tožniku ustavil izplačevanje nadomestila za invalidnost, ker ni več izpolnjeval pogojev za izplačevanje te dajatve, pa je imel tožnik tudi dovolj časa, da bi si ob zagotovljenem nadomestilu za invalidnost lahko uredil svoj status in preprečil ustavitev izplačevanja nadomestila za invalidnost.
Na podlagi navedenega se pokaže, da so razlogi, zaradi katerih je bil tožnik izbrisan iz evidence brezposelnih oseb, na strani tožnika in da mu je toženec na podlagi 162. člena ZPIZ-1 utemeljeno z izpodbijanima odločbama, ki sta pravilni in zakoniti, z dnem 29. 1. 2013 ustavil izplačevanje nadomestila za invalidnost.
začasna odredba - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - verjetnost obstoja terjatve - nenadomestljiva škoda - izkazovanje verjetnosti - nujnost izdaje - nujnost izdaje začasne odredbe - pogoj reverzibilnosti
Del zemljišča, za katerega tožnika trdita, da je njuna last, je toženka asfaltirala še preden so bili izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe. Škoda, ki jo je sodišče prve stopnje pripisalo asfaltiranju in jo ocenilo kot težko nadomestljivo, je že nastala in je začasna odredba ne more več preprečiti niti omiliti. Pogojev, da bi začasna odredba zaradi te škode ostala v veljavi, zato ni.
OZ člen 179, 182, 352, 352/1. ZPP člen 154, 154/2. ZOdv člen 17, 17/5. ZBPP člen 46, 46/3.
nova škoda po sklenitvi poravnave - denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - stroški prevozov na zdravljenje - tuja pomoč in nega - triletni zastaralni rok - sukcesivno nastajajoča škoda - rentni zahtevek - izguba dohodka - stroški pravdnega postopka glede na uspeh stranke - vrednotenje uspeha ločeno po temelju in višini
Pravilno je materialnopravno izhodišče sodišča prve stopnje, da je pri tožnici nova škoda le tista škoda, ki je v vzročni zvezi s škodnim dogodkom 3. 7. 1987 in ki ob sklenitvi izvensodne poravnave leta 1988 in izdaji sodbe leta 2001 ni obstajala, niti po normalnem teku stvari ni bila predvidljiva oziroma je predstavljala tako poslabšanje zdravstvenega stanja, do kakršnega ob normalnem teku stvari ne bi smelo priti.
Vrednotenje uspeha ločeno po „temelju“ in „višini“ v odškodninskih pravdah ni pravilo ali ustaljena in enotna sodna praksa. V določenih primerih je takšna metoda razumna, a obravnavani primer ni tak.
ZFPPIPP-UPB8 člen 46, 270, 270/4, 351, 351/2, 351/3, 351/4.
načelo enakega obravnavanja upnikov - aktivna legitimacija stečajnega upravitelja - vpliv začetka stečajnega postopka na postopek izvršbe - izpodbijanje pravnih dejanj dolžnika
Dejstvo, da je sodba, s katero je sodišče ugodilo zahtevku na podlagi izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj po splošnih pravilih obligacijskega prava, postala pravnomočna preden se je nad upnikom predmetnega izvršilnega postopka začel postopek osebnega stečaja in da zato v izvršilnem naslovu stečajni dolžnik oziroma njegova stečajna masa ni označena kot upnik, ne pomeni, da v konkretnem primeru ne pride v poštev uporaba določb drugega do četrtega odstavka 351. člena v zvezi s četrtim odstavkom 270. člena ZFPPIPP. Namen določbe 270. člena ZFPPIPP je namreč v uresničitvi načela enakega obravnavanja upnikov, kot temeljnega načela stečajnega postopka. To načelo zahteva, da je treba vse upnike, ki so v razmerju do insolventnega dolžnika v enakem položaju, obravnavati enako.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00042616
KZ-1 člen 158, 158/1, 158/2, 160, 160/1, 160/2. ZKP člen 25, 276.
stvarna pristojnost - kazniva dejanja, storjena s sredstvi javnega obveščanja - zasebna tožba - opis kaznivega dejanja - kvalificirana oblika - razžalitev - žaljiva obdolžitev - Facebook
Sporno besedilo, objavljeno na Facebook profilu obdolženke, je tudi po presoji pritožbenega sodišča bilo vidno širši javnosti. Nobenega dvoma ni, da je Facebook spletna stran. Bistvo tako imenovane javne razžalitve je, da je omogočena seznanitev z razžalitvijo večjemu krogu ljudi. Ne glede na to, da so do Facebook profila obdolženke lahko dostopali le t. i. "prijatelji", ne gre prezreti, da je bil zapis objavljen na spletni strani, torej predstavlja takšna objava nedvomno kvalificirano obliko kaznivega dejanja razžalitve in žaljive obdolžitve.
predlog za izvršbo - izvršilni naslov - izvršba nedenarne obveznosti - obračun davkov in prispevkov
Upnica je v uvodu predloga za izvršbo navedla, da ji dolžnik po sodbi ni izplačal stroškov, ki jih je sam povzročil, vendar pa teh stroškov ni konkretneje (zneskovno) opredelila in izvršbe za te stroške ni predlagala. Sodišče prve stopnje je zato v izpodbijanem sklepu pravilno obrazložilo, da za navedene stroške izvršba v začetku ni bila predlagana niti ni bila zanje s pravnomočnim sklepom o dovolitvi izvršbe izvršba dovoljena in ob tem pravilno pojasnilo, da se med postopkom izvršba lahko nadaljuje samo na druga sredstva oziroma predmete ter zoper drugega upnika ali dolžnika, ne pa za drugo (dodatno) terjatev.
ZVEtL-1 člen 12, 12/3, 13, 42, 42/1, 44, 44/1. SPZ člen 18, 105. ZVEtL člen 1.
pripadajoče zemljišče - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - funkcionalno zemljišče k stavbi - izvedensko mnenje - uporaba zemljišča - pretekla raba zemljišča - investitor
Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, ki polemizirajo s termini »raba« in »uporaba« zemljišča. Pojma »funkcionalno zemljišče« (ki izvira še iz časov družbene lastnine in pravice uporabe le-te) in »zemljišče, potrebno za redno rabo objekta« (ZVEtL in ZVEtL-1) se v povezavi z lastninjenjem uporabljata kot sopomenki.
umik tožbe - izjava o umiku tožbe - ustavitev postopka zaradi umika tožbe - nepreklicnost izjave o umiku tožbe - privolitev tožene stranke
Izjava o umiku tožbe je neposredno učinkujoča, nepogojna in nepreklicljiva, kar velja tudi za primere morebitnih napak volje.
Umik za tožečo stranko učinkuje takoj, ko se z njim seznani sodišče. Od tedaj lahko umik tožbe in ustavitev postopka prepreči le še tožena stranka, ki se je z vložitvijo odgovora na tožbo že spustila v obravnavanje glavne stvari, če izjavi, da se z umikom ne strinja (prvi in drugi odstavek 188. člena ZPP).