sklep o prodaji nepremičnin - sklep o izpraznitvi stanovanja oziroma stanovanjske hiše - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - prodaja premoženja v stečajnem postopku - prodaja stanovanja ali družinske stanovanjske hiše - nepremičnina v solastnini - deložacija
Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep utemeljilo na drugem odstavku 395. člena ZFPPIPP, ki določa, da če se v postopku osebnega stečaja prodaja stanovanje ali družinska stanovanjska hiša, v kateri stanuje dolžnik kot lastnik, sodišče s sklepom o prodaji naloži dolžniku, da v treh mesecih po prejemu sklepa izprazni stanovanje ali stanovanjsko hišo in jo izroči upravitelju. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je bila predmetna nepremičnina na podlagi sklepa o prodaji z dne 13. 11. 2018 prodana kupcu, ki je istočasno tudi upnik – Banka, d. d., ki je tudi predlagal izdajo sklepa o izpraznitvi nepremičnine. Vendar je bil v navedeni zadevi že dne 30. 9. 2019 izdan sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, ki je postal pravnomočen dne 8. 1. 2020, Banka, d. d., pa je tudi po podatkih zemljiške knjige že imetnik lastninske pravice do celote (1/1). Glede na navedeno pritožbeno sodišče pritrjuje upravitelju, da predmetne nepremičnine niso več del stečajne mase. Za izdajo izpodbijanega sklepa zato ni več podlage v ZFPPIPP.
ZFPPIPP člen 399, 399/1, 399/3, 403. URS člen 23, 33. OZ člen 5.
postopek osebnega stečaja - ugovor upnika proti odpustu obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - namen odpusta obveznosti - načelo vestnosti in poštenja - tožba na ugotovitev obstoja lastninske pravice
Vodenje dveh postopkov v konkretnem primeru ne more predstavljati dolžnikove zlorabe v smislu zavestnega povzročanja dodatnih stroškov v stečaju in namernega škodovanja upniku v stečaju, posledično pa tudi ne predstavlja zlorabe pravice do odpusta obveznosti v smislu tretjega v zvezi s prvim odstavkom 399. člena ZFPPIPP. Dolžnik je skušal namreč v okviru dopustnega sodnega varstva uveljaviti svoje stališče, da ima na sporni nepremičnini, ki predstavlja dom njegovi družini, lastninsko pravico. Če oseba meni, da ima na nepremičnini lastninsko pravico in skuša to svojo pravico sodno uveljaviti, se ji iz tega razloga ne more očitati zavlačevanja postopka prodaje te nepremičnine v stečajnem postopku, niti neupravičenega povzročanja stroškov, saj gre za varstvo ustavno varovane kategorije pravice do zasebne lastnine v okviru ustavno zagotovljene pravice do sodnega varstva.
Uveljavljanje svojih pravic v sodnih postopkih, ki se sicer na koncu izkažejo za neutemeljene, ne more pomeniti zlorabe pravice, pa četudi se je ena od strank postopka določenih dejstev (ne pa tudi vseh tistih, ki so na koncu pripeljali do zavrnitve postopka) zavedala.
Ni potrebno, da bi bi bil ob zasegu predmetov navzoč tolmač, ki bi obtožencu zagotovil prevajanje v jezik, ki ga obtoženec razume, saj so policisti ravnali po drugem odstavku 148. člena ZKP in 220. členu ZKP.
Na privolitvi za pregled elektronske naprave ni podpisa sodnega tolmača, obtoženec pa zanika, da bi privolitev podpisal v prisotnosti tolmača. Sodišče prve stopnje bo moralo razjasniti, ali je bilo soglasje obtožencu še pred njegovo podajo prevedeno v jezik, ki ga razume in ali je obtoženec soglasje res prostovoljno podal.
stroški pravdnega postopka - stroški prihoda priče na sodišče - potni stroški stranke
Po določbi prvega odstavka 242. člena ZPP ima priča pravico do povračila tudi potnih stroškov, po drugem odstavku 242. člena ZPP pa mora priča zahtevati povračilo takoj po zaslišanju, sicer izgubi to pravico, sodišče pa jo je dolžno na to opozoriti. Obe priči sta bili v vabilu priči na zaslišanje z dne 14. 1. 2020 poučeni o pravici do povračila stroškov in na pravno posledico, če povračila stroškov ne bosta zahtevali takoj po zaslišanju.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00042357
OZ člen 6, 39, 39/2, 39/4, 40, 40/3, 86, 93. ZZK-1 člen 243, 244.
ugotovitev ničnosti darilne pogodbe - ničnostna (izbrisna) tožba - ničnost pogodbe - neodplačna pogodba - nedopusten nagib - nagib pri darilni pogodbi - nagib za sklenitev darilne pogodbe - nedopustna kavza - zavedanje obveznosti - izigranje upnikov - dobrovernost pridobitelja - ugovor zastaranja - nezastarljivost pravice do uveljavljanja ničnosti - posojilo - menična izjava - dolg - bianco menica - menično pooblastilo - vedenje o finančnem stanju dolžnika - premoženjsko stanje dolžnika - drugo sodno varstvo - paulijanska tožba (actio pauliana)
Ker je bila sporna darilna pogodba sklenjena z namenom izigranja tožnice kot upnice, je zaradi nedopustnega nagiba utemeljena sankcija ničnosti pogodbe. Kot je pojasnilo že prvostopenjsko sodišče, se je v sodni praksi uveljavilo stališče, da pogodba, ki je sklenjena z (glavnim) namenom izigrati tretje in jih prikrajšati v njihovih premoženjskih pravicah, nasprotuje moralnim načelom. Taka kavza pogodbe je zato v skladu z drugim odstavkom 39. člena OZ nedopustna. Povsem enako velja, če enega od sopogodbenikov vodi enakovrstni odločilni nagib. Ne glede na to, ali se namen oškodovanja upnikov pravno kvalificira kot nedopustno pogodbeno kavzo ali kot nedopustni ključni nagib dolžnika za sklenitev take pogodbe, je posledica ničnost pogodbe (četrti odstavek 39. člena OZ oziroma tretji odstavek 40. člena OZ). Upnik, čigar dolžnik je premoženje odtujil z ničnim pravnim poslom, varstva svoje terjatve ne more zahtevati s paulijansko tožbo, pač pa s tožbo za ugotovitev ničnosti. Prvostopenjsko sodišče tudi pravilno navaja, da je sodna praksa že zavzela stališče, da je ustrezno sredstvo za vračilo nepremičnine, odsvojene na podlagi nične pogodbe, izbrisna tožba.
93. člen OZ določa, da pravica do uveljavljanja ničnosti ne ugasne. ZZK-1 pa za vložitev izbrisne tožbe ne določa več prekluzivnega roka. Navedeno pripelje do zaključka, da vtoževani primarni tožbeni zahtevek ni zastaral. Ob tem pritožbeno sodišče še dodaja, da se lahko skladno z 92. členom OZ na ničnost sklicuje vsaka zainteresirana oseba. Sem nedvomno sodi tudi oseba, ki ima obligacijsko pravico. Pritožba ima sicer prav, da so obligacijske pravice zastarljive, vendar pa v konkretni zadevi terjatev, katere realizacijo s to pravdo ščiti tožnica, ni zastarala. Kot izhaja iz ugotovitev prvostopenjskega sodišča, dolg prve toženke v višini 373.957,32 EUR obstaja na podlagi sodbe, ki je postala pravnomočna v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Cp 1105/2018 z dne 24. 4. 2019. Gre za judikatno terjatev, ki skladno s 356. členom OZ zastara v desetih letih. Glede na to, da je sodba postala pravnomočna šele leta 2019, terjatev iz te sodbe nedvomno še ni zastarala. Zatorej ni dvoma, da ima tožnica pravni interes za ugotovitev ničnosti sporne darilne pogodbe in posledično pravico do izbrisne tožbe, za vložitev katere pa, kot rečeno, ZZK-1 ne določa več prekluzivnega roka.
Res je, da se prištevnost praviloma domneva, toda v primeru, ko nastane dvom v prištevnost, je sodišče po določbah prvega odstavka 265. člena ZKP dolžno odrediti psihiatrični pregled obdolženca. Takšen sum je po oceni pritožbenega sodišča podan, saj je oškodovanka že ob prijavi kaznivega dejanja in tudi v nadaljevanju kazenskega postopka zatrjevala, da je obdolženec očitana kazniva dejanja izvršil, ko je bil pod vplivom alkohola, prav tako pa ima obdolženec dlje časa trajajoče težave z uživanjem alkohola, v zvezi s čimer se je tudi že zdravil odvisnosti.
ZGD-1 člen 502, 502/6, 512, 513. ZNP-1 člen 24, 24/1, 40, 40/3. ZSReg člen 8, 8/2. Odvetniška tarifa (2015) člen 3. Odvetniška tarifa (1995) tarifna številka 26, 26-1.
pravica do informacije in vpogleda - zavrženje predloga - status družbenika - bivši družbenik - stroški v nepravdnem postopku - določitev vrednosti predmeta odvetniške storitve
Družbenikova pravica do informacij in vpogleda v dokumentacijo v zadevah družbe, katere družbenik je, je njegova individualna članska pravica, ki je namenjena odločanju družbenika o kakršnemkoli vprašanju, za katerega meni, da je pomembno za njegov ali družbin položaj. Ker gre za člansko pravico, mu je pravno varstvo zagotovljeno le, dokler je družbenik družbe. Navedeno pravno varstvo je namreč namenjeno družbenikovemu informiranju zaradi uresničitve njegove pravice do upravljanja družbe skladno z zakonom in družbeno pogodbo, uresničitve manjšinskih pravic in odločitve o tem, ali bo ostal družbenik družbe in nenazadnje tudi o prenehanju družbe. S prenehanjem članstva v družbi ta namen ne more biti več realiziran.
V primeru izključitve družbenika ostane družbeniku le še premoženjska pravica do izplačila ocenjene vrednosti njegovega poslovnega deleža po stanju ob izključitvi. To pa lahko izključeni družbenik uveljavlja s tožbo v pravdnem postopku, v katerem je vrsta procesnih določb, s katerimi pritožnik lahko doseže predložitev listin bodisi za oblikovanje, bodisi za dokaz višine uveljavljanega tožbenega zahtevka.
primernost skrbnika - stiki - preživnina - višina preživnine - skrbništvo za otroka - materialne in pridobitne možnosti zavezanca
Kljub temu, da skrbnica živi in dela v tujini, je že vrsto let vključena v življenje varovanke, tako v praktičnem (finančnem) kot čustvenem smislu.
V primeru odtujenosti mld. hčerke in očeta je na mestu zadržanost in postopnost pri vzpostavitvi stikov. Ustrezno podporo in vzpodbudo glede teh stikov ter določen nadzor nad ustreznim nivojem komunikacije s strani nasprotnega udeleženca, bo morala prevzeti skrbnica.
Pri presoji materialnih in pridobitnih zmožnosti preživninskega zavezanca je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo tudi druge dohodke, ki jih je v zadnjem času prejel. Pavšalne (in dejansko potencialne) so navedbe, da so ti honorarji nezanesljivi, neredni in negotovi.
ZPIZ-1 člen 97, 162.. ZUTD člen 129, 129-1, 129-3, 129-4, 129-5, 129-8, 129-9.. ZUP člen 7.. ZPP člen 8.
nadomestilo za invalidnost - ustavitev izplačila nadomestila - državljani tretjih držav - izbris iz evidence brezposelnih
Tožnik je bil izbrisan iz evidence brezposelnih oseb zaradi poteka osebnega delovnega dovoljenja. Za novo delovno dovoljenje oziroma podaljšanje delovnega dovoljenja pa po izteku tega ni zaprosil, čeprav mu je toženec še pred izbrisom iz evidence brezposelnih oseb zaradi poteka delovnega dovoljenja priznal nadomestilo za invalidnost z odločbo z dne 22. 1. 2013, od dneva priznane pravice do nadomestila za invalidnost pa do izdaje odločbe z dne 16. 5. 2013, s katero je toženec tožniku ustavil izplačevanje nadomestila za invalidnost, ker ni več izpolnjeval pogojev za izplačevanje te dajatve, pa je imel tožnik tudi dovolj časa, da bi si ob zagotovljenem nadomestilu za invalidnost lahko uredil svoj status in preprečil ustavitev izplačevanja nadomestila za invalidnost.
Na podlagi navedenega se pokaže, da so razlogi, zaradi katerih je bil tožnik izbrisan iz evidence brezposelnih oseb, na strani tožnika in da mu je toženec na podlagi 162. člena ZPIZ-1 utemeljeno z izpodbijanima odločbama, ki sta pravilni in zakoniti, z dnem 29. 1. 2013 ustavil izplačevanje nadomestila za invalidnost.
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1, 407, 407/4. KZ-1 člen 54, 82, 82/4, 82/4-2, 83, 220, 220/1.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - potek preizkusnega obdobja - sklep o odpustu obveznosti - zavrnitev predloga - ovire za odpust obveznosti - kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari - nadaljevano kaznivo dejanje - kaznivo dejanje proti premoženju - izbris obsodbe iz kazenske evidence - sodna rehabilitacija - zakonska rehabilitacija - pogoji za izbris obsodbe iz kazenske evidence
Če bi bila obsodba do poteka preizkusnega obdobja že izbrisana, ne bi bilo pomembno ali je bila izbrisana na podlagi sodne ali zakonske rehabilitacije. Ker pa obsodba do poteka preizkusnega obdobja še ni bila izbrisana, so pravno relevantni le pogoji za njen izbris na podlagi zakonske, ne pa tudi sodne rehabilitacije.
Sodišče ni imelo nobene dolžnosti opozarjati dolžnika na možnost, da doseže izbris kazenske obsodbe s sodno rehabilitacijo, zaradi česar tudi ni moglo priti do pritožbeno zatrjevanega nesorazmernega posega v dolžnikov pravni položaj in pričakovano pravico, da mu bodo obveznosti odpuščene.
pravica do kritja razlike do polne razlike zdravstvenih storitev
Ker gre le za spor o pravici do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev je pravna podlaga za rešitev zadeve podana v 1. odst. 29. člena ZUPJS-a, po katerem imajo pravico do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev zavarovanci in po njih zavarovani družinski člani na podlagi upravičenja do denarne socialne pomoči oz. izpolnjevanja pogojev za pridobitev denarne socialne pomoči, razen v primeru, če upravičenec izpolnjuje pogoje za pridobitev varstvenega dodatka pod pogojem, da navedenih pravic nimajo zagotovljenih v celoti iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ali iz drugega naslova.
zavrženje revizije - nepopolna revizija - predlog za dopustitev revizije - sklep o dopustitvi revizije
V zadevi ne gre za to, da bi tožeča stranka vložila nezadostno število izvodov predlogov za dopustitev revizije in sklepov o dopustitvi revizije, kar nujno pomeni, da je vložila vsaj en izvod obeh, temveč da ni vložila nobenega izvoda predloga za dopustitev revizije in sklepa o dopustitvi revizije.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 10, 10/2. URS člen 8, 15, 15/5, 35, 39, 39/1. OZ člen 132, 134, 183. ZSOVA člen 1, 2, 2/1. ZTP člen 1, 1/4, 7. ZDIJZ člen 5, 5/1, 6, 6/1, 22, 22/2, 22/5. KZ-1 člen 260. ZKP člen 235, 295, 296, 296/3.
neposlovna odškodninska obveznost - država - pravna oseba javnega prava - osebnostne pravice - svoboda izražanja - pravica do ugleda ali dobrega imena - tajni podatki - dostop do tajnih podatkov - dostop do informacij javnega značaja - odgovornost novinarja
Država kot pravna oseba javnega prava ni nosilka osebnostnih pravic v primeru, ko deluje v položaju oblastnega organa.
URS člen 19, 19/1, 35, 51, 51/3. ZDZdr člen 12, 13, 39, 39/1, 53.
pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru - zdravljenje v psihiatrični bolnišnici - pravica do uporabe telefona - pravica do pošiljanja in sprejemanja pošiljk - načelo najmilejšega ukrepa - omejitev pravic - odklanjanje zdravljenja - poseg v osebnostno pravico - pravica do osebne svobode - pravica do varstva duševne integritete - pravica do prostovoljnega zdravljenja - duševna bolezen - bipolarna afektivna motnja - huda premoženjska škoda - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih
Poglabljanje že tako hude (več let trajajoče) psihične bolezni, ob sočasni zlorabi alkohola in droge, nedvomno ustreza standardu hujšega ogrožanja zdravja. Ob tem pritožbeno sodišče dodaja, da zgolj zavračanja zdravljenja (predvsem zdravil), sicer še ni mogoče a pripori šteti za ogrožanje zdravja v smislu prve alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr, a gre pri udeleženki za tako duševno motnjo, da se svojega bolezenskega stanja v tem trenutku ne zaveda in zato nanj ne more svobodno pristati.
Iz ugotovitev sodišča prve stopnje ne izhaja, kakšno pošto dvomljive vsebine naj bi udeleženka pošiljala, o prejetih pošiljkah (in njihovi vsebini) pa predlog niti ne govori. To ne izhaja niti iz listin v spisu. Ni torej podlage za popolno omejitev pošiljanja in sprejemanja pošiljk.
III. kategorija invalidnosti - nadomestilo za invalidnost
Nestrinjanje s stališčem sodišča, da pisna izjava samozaposlenega o pričetku opravljanja s. p. dejavnosti v skladu s preostalo delovno zmožnostjo lahko učinkuje le za naprej, čeprav je dajatev v predsodnem postopku priznana za nazaj, ne pogojuje drugačne sodbe od izpodbijane. Pritožnikovo pravno naziranje glede učinkovanja pisne izjave nosilca dejavnosti s. p. tudi za nazaj, je zmotno in zato nesprejemljivo.
Sodišče je pravilno izpostavilo, da je sodna praksa že večkrat zavzela stališče, da je potrebno drugi odstavek 15. člena ZUPJS razlagati in uporabljati tako, da se primarno uporabijo podatki o dohodku iz preteklega leta, ne glede na to, ali je podatek razviden iz izdane odločbe o dohodnini ali iz potrdila o dohodkih, ki ima podlago v uradni evidenci davčnega organa. Bistveno je, da so zavezanci podatke o dohodku za preteklo leto dolžni davčnemu organu posredovati do konca januarja tekočega leta in da so najpozneje na ta dan v uradni evidenci davčnega organa na razpolago vsi dohodki zavezanca iz preteklega leta (četrti odstavek 337. člena ZDavP-2).
URS člen 42. ZDru-1 člen 2, 2/3. ZPP člen 5, 7, 8, 339, 339/2, 339/2-8.
pravica do svobode združevanja - lovsko društvo - izključitev iz lovske družine - izključitev člana iz lovske družine - odločitev organov lovske družine - enakopravnost - načelo enakopravnosti - kršitev enakopravnosti - pravila lovske družine - pravica do izjave v postopku - načelo kontradiktornosti - razpravno načelo - prosta dokazna ocena - obrazloženost odločbe
Tožnik je sicer kršil Pravila lovske družine, vendar ni bil edini, razlika je le v tem, da je bil iz članstva v primerljivi situaciji črtan le tožnik. Ob tem je treba upoštevati določbo tretjega odstavka 2. člena ZDru-1, ki zapoveduje, da delovanje v društvu temelji na enakopravnosti članstva ter pravico do združevanja, kar zagotavlja že Ustava v 42. členu. Arbitrarno odločanje lovske družine je zato pravilno sankcionirano, materialno pravo je pravilno uporabljeno.
izvršilni naslov - vezanost sodišča na izvršilni naslov - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka
Na izvršilne naslove, je izvršilno sodišče v celoti vezano in ne more presojati njihove materialnopravne pravilnosti, kar je pravilno pojasnjeno tudi v izpodbijanem sklepu, saj je namen izvršilnega postopka le realizacija terjatve, ki je ugotovljena v izvršilnem naslovu (1. člen ZIZ).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00043156
ZKP člen 169, 169/7. KZ-1 člen 240, 240/1, 240/2.
zavrnitev zahteve za preiskavo - kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - utemeljenost suma storitve kaznivega dejanja - preizkus pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja ali ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem prve stopnje
Sodišče prve stopnje je v sklepu pravilno pojasnilo, kot je že bilo obrazloženo, da kazenski postopek ni namenjen razlagi določb zakonov in pogodb, ki urejajo civilnopravna razmerja med poslovnimi subjekti in da mora biti podan utemeljen sum storitve kaznivega dejanja, pri čemer tudi vsebina listin (priloge A34, prejšnje pogodbe, sklenjene med občinami in L. L. ter druge) ne potrjuje utemeljenosti suma, da je osumljenka storila navedeno kaznivo dejanje. Tudi če so že prejšnje pogodbe vsebovale določilo o tem, da bodo sredstva, prejeta od države, vrnjena občinam, in tudi če je osumljenka pogodbe s takšnim določilom večkrat podpisala, ni mogoče oceniti, da je izvršila kaznivo dejanje, ko v skladu z mnenjem Ministrstva za finance sredstev, ki jih je prejela L. L., ni nakazala občinam.
ZPP člen 214, 214/2, 214/3, 339, 339/2, 339/2-14. ZIZ člen 168, 168/3, 168/5.
sporna dejstva - priznana dejstva - prerekanje dejstev - neizvedba dokaza z zaslišanjem stranke - tožba za vpis lastninske pravice dolžnika v zemljiško knjigo - izvršba na nepremičnine - listina, primerna za vknjižbo dolžnikove lastninske pravice - razlogi o odločilnih dejstvih
Sodišče prve stopnje je v razlogih sodbe izpostavilo, da je namen zakonske določbe 168. člena ZIZ varstvo upnika, pri katerem dolžnik ne bo nič prikrajšan, če bo upnik namesto njega uskladil zemljiškoknjižno stanje z resničnim. Ni pa v tej smeri presojalo pomena dejstva, da prvi toženec ni nasprotoval nobenemu od zatrjevanih dejstev, ki jih je navedla tožeča stranka v utemeljitev tožbenega zahtevka na vpis lastninske pravice na nepremičnini na njegovo ime. Ker prvi toženec ni nasprotoval nobenemu od zatrjevanih relevantnih dejstev, ki jih je navedla tožeča stranka v utemeljitev zahtevka, da se lastninska pravica v deležu, ki ustreza podedovanemu delu vpiše v zemljiško knjigo na ime prvega toženca, pomeni, da je zatrjevana dejstva v zvezi z obstojem listine, ki je sposobna za vpis v zemljiško knjigo na njegovo ime, prvi toženec priznal (drugi odstavek 214. člena ZPP).