ZFPPIPP člen 230, 230/1, 230/2, 231, 231-3, 382, 382/1, 383, 383/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
postopek osebnega stečaja - predlog za začetek postopka osebnega stečaja - odločanje o začetku stečajnega postopka - namen postopka osebnega stečaja - upravičen predlagatelj - legitimacija - uporaba pravil o stečajnem postopku nad pravno osebo - terjatve nastale pred začetkom stečajnega postopka - standard obrazloženosti - sklep o začetku postopka osebnega stečaja - razlogi o odločilnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Iz razlogov izpodbijanega sklepa v zvezi z legitimacijo upnice za vložitev predloga izhaja le navedba, da je sodišče prve stopnje na podlagi izida dokaznega postopka upnici priznalo procesno legitimacijo na podlagi 231. člena ZFPPIPP, ker je verjetno izkazala svojo terjatev do dolžnice, dolžnica pa je obstoj terjatve ter zamudo z izpolnitvijo tudi izrecno priznala.
Dolžnica v pritožbi sodišču prve stopnje utemeljeno očita, da v razlogih sklepa ni navedlo razlogov o vseh odločilnih dejstvih. Dolžnica je obstoj terjatve ter zamudo s plačilom res priznala, vendar je tudi trdila, da gre za zelo stare terjatve, ki so nastale pred začetkom stečajnega postopka, ki se je vodil nad njo kot s. p. Upnici je očitala, da nima upravnega odbora, ter da zato tudi ni mogla pooblastiti odvetnika, da zoper njo sedaj predlaga postopek osebnega stečaja.
Da bi obrazložitev sklepa o začetku postopka osebnega stečaja zoper dolžnico v konkretnem primeru zadostila standardu obrazloženosti, bi glede podane legitimacije upnice po stališču pritožbenega sodišča moralo sodišče prve stopnje v razlogih sklepa navesti vsa odločilna dejstva.
Dolžničina izjava, da želi tudi stare terjatve „podjetja“ poravnati, ne pomeni, da se sodišču prve stopnje ne bi bilo treba opredeliti do vprašanja, kako je končan stečajni postopek vplival na obveznost dolžnice, da terjatev plača upnici.
ZPIZ-1 člen 97, 162.. ZUTD člen 129, 129-1, 129-3, 129-4, 129-5, 129-8, 129-9.. ZUP člen 7.. ZPP člen 8.
nadomestilo za invalidnost - ustavitev izplačila nadomestila - državljani tretjih držav - izbris iz evidence brezposelnih
Tožnik je bil izbrisan iz evidence brezposelnih oseb zaradi poteka osebnega delovnega dovoljenja. Za novo delovno dovoljenje oziroma podaljšanje delovnega dovoljenja pa po izteku tega ni zaprosil, čeprav mu je toženec še pred izbrisom iz evidence brezposelnih oseb zaradi poteka delovnega dovoljenja priznal nadomestilo za invalidnost z odločbo z dne 22. 1. 2013, od dneva priznane pravice do nadomestila za invalidnost pa do izdaje odločbe z dne 16. 5. 2013, s katero je toženec tožniku ustavil izplačevanje nadomestila za invalidnost, ker ni več izpolnjeval pogojev za izplačevanje te dajatve, pa je imel tožnik tudi dovolj časa, da bi si ob zagotovljenem nadomestilu za invalidnost lahko uredil svoj status in preprečil ustavitev izplačevanja nadomestila za invalidnost.
Na podlagi navedenega se pokaže, da so razlogi, zaradi katerih je bil tožnik izbrisan iz evidence brezposelnih oseb, na strani tožnika in da mu je toženec na podlagi 162. člena ZPIZ-1 utemeljeno z izpodbijanima odločbama, ki sta pravilni in zakoniti, z dnem 29. 1. 2013 ustavil izplačevanje nadomestila za invalidnost.
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1, 407, 407/4. KZ-1 člen 54, 82, 82/4, 82/4-2, 83, 220, 220/1.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - potek preizkusnega obdobja - sklep o odpustu obveznosti - zavrnitev predloga - ovire za odpust obveznosti - kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari - nadaljevano kaznivo dejanje - kaznivo dejanje proti premoženju - izbris obsodbe iz kazenske evidence - sodna rehabilitacija - zakonska rehabilitacija - pogoji za izbris obsodbe iz kazenske evidence
Če bi bila obsodba do poteka preizkusnega obdobja že izbrisana, ne bi bilo pomembno ali je bila izbrisana na podlagi sodne ali zakonske rehabilitacije. Ker pa obsodba do poteka preizkusnega obdobja še ni bila izbrisana, so pravno relevantni le pogoji za njen izbris na podlagi zakonske, ne pa tudi sodne rehabilitacije.
Sodišče ni imelo nobene dolžnosti opozarjati dolžnika na možnost, da doseže izbris kazenske obsodbe s sodno rehabilitacijo, zaradi česar tudi ni moglo priti do pritožbeno zatrjevanega nesorazmernega posega v dolžnikov pravni položaj in pričakovano pravico, da mu bodo obveznosti odpuščene.
ZVEtL-1 člen 12, 12/3, 13, 42, 42/1, 44, 44/1. SPZ člen 18, 105. ZVEtL člen 1.
pripadajoče zemljišče - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - funkcionalno zemljišče k stavbi - izvedensko mnenje - uporaba zemljišča - pretekla raba zemljišča - investitor
Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, ki polemizirajo s termini »raba« in »uporaba« zemljišča. Pojma »funkcionalno zemljišče« (ki izvira še iz časov družbene lastnine in pravice uporabe le-te) in »zemljišče, potrebno za redno rabo objekta« (ZVEtL in ZVEtL-1) se v povezavi z lastninjenjem uporabljata kot sopomenki.
sodna določitev meje - elaborat - zaslišanje izvedenca - izvedensko mnenje - izvedenec - postavitev novega izvedenca
Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom in razlogi sodišča prve stopnje, da je izvedenec tudi skico sporne mejne površine izdelal natančno in strokovno pravilno, zato v zvezi s tem izvedba njegovega zaslišanja ali celo postavitev drugega izvedenca ni bila potrebna. Tako postopanje je v 254. členu ZPP namreč predvideno le, če je mnenje nejasno, nepopolno ali če so v njem nasprotja.
III. kategorija invalidnosti - invalidska pokojnina
Utemeljene pa so pritožbene navedbe, da je tožnik s tožbo izrecno zahteval, da se pritožba delodajalca zavrne in da ostane v veljavi prvostopenjska odločba. Tožena stranka s tem očitno opozarja, da je sodišče prve stopnje prekoračilo tožbeni zahtevek, saj je poseglo v prvostopenjsko odločbo tožene stranke, ki jo tožnik ni izpodbijal. Po stališču pritožbenega sodišča, sodišče prve stopnje za tak poseg ni imelo pravne podlage, saj tožnik ni uveljavljal več ali manj pravic, kot so mu bile že priznane s prvostopenjsko odločbo tožene stranke, temveč je izrecno zahteval, da navedena odločba ostane v veljavi.
zavrženje revizije - nepopolna revizija - predlog za dopustitev revizije - sklep o dopustitvi revizije
V zadevi ne gre za to, da bi tožeča stranka vložila nezadostno število izvodov predlogov za dopustitev revizije in sklepov o dopustitvi revizije, kar nujno pomeni, da je vložila vsaj en izvod obeh, temveč da ni vložila nobenega izvoda predloga za dopustitev revizije in sklepa o dopustitvi revizije.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 10, 10/2. URS člen 8, 15, 15/5, 35, 39, 39/1. OZ člen 132, 134, 183. ZSOVA člen 1, 2, 2/1. ZTP člen 1, 1/4, 7. ZDIJZ člen 5, 5/1, 6, 6/1, 22, 22/2, 22/5. KZ-1 člen 260. ZKP člen 235, 295, 296, 296/3.
neposlovna odškodninska obveznost - država - pravna oseba javnega prava - osebnostne pravice - svoboda izražanja - pravica do ugleda ali dobrega imena - tajni podatki - dostop do tajnih podatkov - dostop do informacij javnega značaja - odgovornost novinarja
Država kot pravna oseba javnega prava ni nosilka osebnostnih pravic v primeru, ko deluje v položaju oblastnega organa.
ZFPPIPP člen 399, 399/1, 399/3, 403. URS člen 23, 33. OZ člen 5.
postopek osebnega stečaja - ugovor upnika proti odpustu obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - namen odpusta obveznosti - načelo vestnosti in poštenja - tožba na ugotovitev obstoja lastninske pravice
Vodenje dveh postopkov v konkretnem primeru ne more predstavljati dolžnikove zlorabe v smislu zavestnega povzročanja dodatnih stroškov v stečaju in namernega škodovanja upniku v stečaju, posledično pa tudi ne predstavlja zlorabe pravice do odpusta obveznosti v smislu tretjega v zvezi s prvim odstavkom 399. člena ZFPPIPP. Dolžnik je skušal namreč v okviru dopustnega sodnega varstva uveljaviti svoje stališče, da ima na sporni nepremičnini, ki predstavlja dom njegovi družini, lastninsko pravico. Če oseba meni, da ima na nepremičnini lastninsko pravico in skuša to svojo pravico sodno uveljaviti, se ji iz tega razloga ne more očitati zavlačevanja postopka prodaje te nepremičnine v stečajnem postopku, niti neupravičenega povzročanja stroškov, saj gre za varstvo ustavno varovane kategorije pravice do zasebne lastnine v okviru ustavno zagotovljene pravice do sodnega varstva.
Uveljavljanje svojih pravic v sodnih postopkih, ki se sicer na koncu izkažejo za neutemeljene, ne more pomeniti zlorabe pravice, pa četudi se je ena od strank postopka določenih dejstev (ne pa tudi vseh tistih, ki so na koncu pripeljali do zavrnitve postopka) zavedala.
URS člen 42. ZDru-1 člen 2, 2/3. ZPP člen 5, 7, 8, 339, 339/2, 339/2-8.
pravica do svobode združevanja - lovsko društvo - izključitev iz lovske družine - izključitev člana iz lovske družine - odločitev organov lovske družine - enakopravnost - načelo enakopravnosti - kršitev enakopravnosti - pravila lovske družine - pravica do izjave v postopku - načelo kontradiktornosti - razpravno načelo - prosta dokazna ocena - obrazloženost odločbe
Tožnik je sicer kršil Pravila lovske družine, vendar ni bil edini, razlika je le v tem, da je bil iz članstva v primerljivi situaciji črtan le tožnik. Ob tem je treba upoštevati določbo tretjega odstavka 2. člena ZDru-1, ki zapoveduje, da delovanje v društvu temelji na enakopravnosti članstva ter pravico do združevanja, kar zagotavlja že Ustava v 42. členu. Arbitrarno odločanje lovske družine je zato pravilno sankcionirano, materialno pravo je pravilno uporabljeno.
ZFPPIPP-UPB8 člen 46, 270, 270/4, 351, 351/2, 351/3, 351/4.
načelo enakega obravnavanja upnikov - aktivna legitimacija stečajnega upravitelja - vpliv začetka stečajnega postopka na postopek izvršbe - izpodbijanje pravnih dejanj dolžnika
Dejstvo, da je sodba, s katero je sodišče ugodilo zahtevku na podlagi izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj po splošnih pravilih obligacijskega prava, postala pravnomočna preden se je nad upnikom predmetnega izvršilnega postopka začel postopek osebnega stečaja in da zato v izvršilnem naslovu stečajni dolžnik oziroma njegova stečajna masa ni označena kot upnik, ne pomeni, da v konkretnem primeru ne pride v poštev uporaba določb drugega do četrtega odstavka 351. člena v zvezi s četrtim odstavkom 270. člena ZFPPIPP. Namen določbe 270. člena ZFPPIPP je namreč v uresničitvi načela enakega obravnavanja upnikov, kot temeljnega načela stečajnega postopka. To načelo zahteva, da je treba vse upnike, ki so v razmerju do insolventnega dolžnika v enakem položaju, obravnavati enako.
sklep o prodaji nepremičnin - sklep o izpraznitvi stanovanja oziroma stanovanjske hiše - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - prodaja premoženja v stečajnem postopku - prodaja stanovanja ali družinske stanovanjske hiše - nepremičnina v solastnini - deložacija
Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep utemeljilo na drugem odstavku 395. člena ZFPPIPP, ki določa, da če se v postopku osebnega stečaja prodaja stanovanje ali družinska stanovanjska hiša, v kateri stanuje dolžnik kot lastnik, sodišče s sklepom o prodaji naloži dolžniku, da v treh mesecih po prejemu sklepa izprazni stanovanje ali stanovanjsko hišo in jo izroči upravitelju. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je bila predmetna nepremičnina na podlagi sklepa o prodaji z dne 13. 11. 2018 prodana kupcu, ki je istočasno tudi upnik – Banka, d. d., ki je tudi predlagal izdajo sklepa o izpraznitvi nepremičnine. Vendar je bil v navedeni zadevi že dne 30. 9. 2019 izdan sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, ki je postal pravnomočen dne 8. 1. 2020, Banka, d. d., pa je tudi po podatkih zemljiške knjige že imetnik lastninske pravice do celote (1/1). Glede na navedeno pritožbeno sodišče pritrjuje upravitelju, da predmetne nepremičnine niso več del stečajne mase. Za izdajo izpodbijanega sklepa zato ni več podlage v ZFPPIPP.
odločanje o stikih z otrokom - otrokova korist - kontradiktornost
V zadevah, v katerih se odloča o pravici do stikov, je postopek pošten, če dopušča strankam, da predstavijo svoje poglede na zadevo in če se varuje otrokove koristi.
OZ člen 179, 182, 352, 352/1. ZPP člen 154, 154/2. ZOdv člen 17, 17/5. ZBPP člen 46, 46/3.
nova škoda po sklenitvi poravnave - denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - stroški prevozov na zdravljenje - tuja pomoč in nega - triletni zastaralni rok - sukcesivno nastajajoča škoda - rentni zahtevek - izguba dohodka - stroški pravdnega postopka glede na uspeh stranke - vrednotenje uspeha ločeno po temelju in višini
Pravilno je materialnopravno izhodišče sodišča prve stopnje, da je pri tožnici nova škoda le tista škoda, ki je v vzročni zvezi s škodnim dogodkom 3. 7. 1987 in ki ob sklenitvi izvensodne poravnave leta 1988 in izdaji sodbe leta 2001 ni obstajala, niti po normalnem teku stvari ni bila predvidljiva oziroma je predstavljala tako poslabšanje zdravstvenega stanja, do kakršnega ob normalnem teku stvari ne bi smelo priti.
Vrednotenje uspeha ločeno po „temelju“ in „višini“ v odškodninskih pravdah ni pravilo ali ustaljena in enotna sodna praksa. V določenih primerih je takšna metoda razumna, a obravnavani primer ni tak.
primernost skrbnika - stiki - preživnina - višina preživnine - skrbništvo za otroka - materialne in pridobitne možnosti zavezanca
Kljub temu, da skrbnica živi in dela v tujini, je že vrsto let vključena v življenje varovanke, tako v praktičnem (finančnem) kot čustvenem smislu.
V primeru odtujenosti mld. hčerke in očeta je na mestu zadržanost in postopnost pri vzpostavitvi stikov. Ustrezno podporo in vzpodbudo glede teh stikov ter določen nadzor nad ustreznim nivojem komunikacije s strani nasprotnega udeleženca, bo morala prevzeti skrbnica.
Pri presoji materialnih in pridobitnih zmožnosti preživninskega zavezanca je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo tudi druge dohodke, ki jih je v zadnjem času prejel. Pavšalne (in dejansko potencialne) so navedbe, da so ti honorarji nezanesljivi, neredni in negotovi.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00042357
OZ člen 6, 39, 39/2, 39/4, 40, 40/3, 86, 93. ZZK-1 člen 243, 244.
ugotovitev ničnosti darilne pogodbe - ničnostna (izbrisna) tožba - ničnost pogodbe - neodplačna pogodba - nedopusten nagib - nagib pri darilni pogodbi - nagib za sklenitev darilne pogodbe - nedopustna kavza - zavedanje obveznosti - izigranje upnikov - dobrovernost pridobitelja - ugovor zastaranja - nezastarljivost pravice do uveljavljanja ničnosti - posojilo - menična izjava - dolg - bianco menica - menično pooblastilo - vedenje o finančnem stanju dolžnika - premoženjsko stanje dolžnika - drugo sodno varstvo - paulijanska tožba (actio pauliana)
Ker je bila sporna darilna pogodba sklenjena z namenom izigranja tožnice kot upnice, je zaradi nedopustnega nagiba utemeljena sankcija ničnosti pogodbe. Kot je pojasnilo že prvostopenjsko sodišče, se je v sodni praksi uveljavilo stališče, da pogodba, ki je sklenjena z (glavnim) namenom izigrati tretje in jih prikrajšati v njihovih premoženjskih pravicah, nasprotuje moralnim načelom. Taka kavza pogodbe je zato v skladu z drugim odstavkom 39. člena OZ nedopustna. Povsem enako velja, če enega od sopogodbenikov vodi enakovrstni odločilni nagib. Ne glede na to, ali se namen oškodovanja upnikov pravno kvalificira kot nedopustno pogodbeno kavzo ali kot nedopustni ključni nagib dolžnika za sklenitev take pogodbe, je posledica ničnost pogodbe (četrti odstavek 39. člena OZ oziroma tretji odstavek 40. člena OZ). Upnik, čigar dolžnik je premoženje odtujil z ničnim pravnim poslom, varstva svoje terjatve ne more zahtevati s paulijansko tožbo, pač pa s tožbo za ugotovitev ničnosti. Prvostopenjsko sodišče tudi pravilno navaja, da je sodna praksa že zavzela stališče, da je ustrezno sredstvo za vračilo nepremičnine, odsvojene na podlagi nične pogodbe, izbrisna tožba.
93. člen OZ določa, da pravica do uveljavljanja ničnosti ne ugasne. ZZK-1 pa za vložitev izbrisne tožbe ne določa več prekluzivnega roka. Navedeno pripelje do zaključka, da vtoževani primarni tožbeni zahtevek ni zastaral. Ob tem pritožbeno sodišče še dodaja, da se lahko skladno z 92. členom OZ na ničnost sklicuje vsaka zainteresirana oseba. Sem nedvomno sodi tudi oseba, ki ima obligacijsko pravico. Pritožba ima sicer prav, da so obligacijske pravice zastarljive, vendar pa v konkretni zadevi terjatev, katere realizacijo s to pravdo ščiti tožnica, ni zastarala. Kot izhaja iz ugotovitev prvostopenjskega sodišča, dolg prve toženke v višini 373.957,32 EUR obstaja na podlagi sodbe, ki je postala pravnomočna v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Cp 1105/2018 z dne 24. 4. 2019. Gre za judikatno terjatev, ki skladno s 356. členom OZ zastara v desetih letih. Glede na to, da je sodba postala pravnomočna šele leta 2019, terjatev iz te sodbe nedvomno še ni zastarala. Zatorej ni dvoma, da ima tožnica pravni interes za ugotovitev ničnosti sporne darilne pogodbe in posledično pravico do izbrisne tožbe, za vložitev katere pa, kot rečeno, ZZK-1 ne določa več prekluzivnega roka.
zamuda - epidemija - vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje pritožbe - COVID-19 - potek roka za pritožbo
Preden je bila 12. 3. 2020 razglašena epidemija zaradi nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) je bila sodba obsojencu vročena in je tudi že iztekel pritožbeni rok, zato je bila njegova pritožba vložena prepozno.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - pasivnost upnika - domneva resničnosti dolžnikovih navedb - plačilo najemnine
Dolžnikova ključna ugovorna trditev, da je utemeljeno odstopil od podnajemne pogodbe in da ni dolžan upniku plačati vtoževane najemnine pomeni, da po njegovem ni dolžan plačati ničesar. Da bi sodišče prve stopnje izvajalo dokaze, se pravi vpogledalo v dokazno listino, in ugotavljalo kdaj je dolžnik odstopil od podnajemne pogodbe in do katerega datuma je dolžan plačati, bi moral upnik odgovoriti na ugovor ter zatrjevati kateri računi so zapadli pred odstopom od podnajemne pogodbe. Ker ni odgovoril, so se po zakonu štele dolžnikove ugovorne trditve za resnične.
predlog za taksno oprostitev - premoženjski kriterij - dohodkovni kriterij - osnovni znesek minimalnega dohodka - dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka - unovčljivo premoženje - vrednost premoženja
Ne glede na nizke dohodke pritožnika plačila takse ni mogoče oprostiti, niti mu odložiti njenega plačila. Oviro za to predstavlja dejstvo, da ima njegova žena v lasti nepremičnino, vrednost katere presega 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka.