• Najdi
  • <<
  • <
  • 15
  • od 22
  • >
  • >>
  • 281.
    VDSS Sodba Psp 265/2020
    13.1.2021
    SOCIALNO VARSTVO
    VDS00043339
    ZUPJS člen 15, 15/2.. ZDavP-2 člen 337, 337/4.
    plačilo programa vrtca - dohodki
    Sodišče je pravilno izpostavilo, da je sodna praksa že večkrat zavzela stališče, da je potrebno drugi odstavek 15. člena ZUPJS razlagati in uporabljati tako, da se primarno uporabijo podatki o dohodku iz preteklega leta, ne glede na to, ali je podatek razviden iz izdane odločbe o dohodnini ali iz potrdila o dohodkih, ki ima podlago v uradni evidenci davčnega organa. Bistveno je, da so zavezanci podatke o dohodku za preteklo leto dolžni davčnemu organu posredovati do konca januarja tekočega leta in da so najpozneje na ta dan v uradni evidenci davčnega organa na razpolago vsi dohodki zavezanca iz preteklega leta (četrti odstavek 337. člena ZDavP-2).
  • 282.
    VDSS Sodba Psp 225/2020
    13.1.2021
    ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
    VDS00043297
    ZUPJS člen 29, 29/1.
    pravica do kritja razlike do polne razlike zdravstvenih storitev
    Ker gre le za spor o pravici do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev je pravna podlaga za rešitev zadeve podana v 1. odst. 29. člena ZUPJS-a, po katerem imajo pravico do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev zavarovanci in po njih zavarovani družinski člani na podlagi upravičenja do denarne socialne pomoči oz. izpolnjevanja pogojev za pridobitev denarne socialne pomoči, razen v primeru, če upravičenec izpolnjuje pogoje za pridobitev varstvenega dodatka pod pogojem, da navedenih pravic nimajo zagotovljenih v celoti iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ali iz drugega naslova.
  • 283.
    VSC Sklep III Cpg 127/2020
    13.1.2021
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSC00042371
    ZPP člen 373/2, 336, 346.
    zavrženje revizije - nepopolna revizija - predlog za dopustitev revizije - sklep o dopustitvi revizije
    V zadevi ne gre za to, da bi tožeča stranka vložila nezadostno število izvodov predlogov za dopustitev revizije in sklepov o dopustitvi revizije, kar nujno pomeni, da je vložila vsaj en izvod obeh, temveč da ni vložila nobenega izvoda predloga za dopustitev revizije in sklepa o dopustitvi revizije.
  • 284.
    VSL Sodba I Cpg 806/2019
    13.1.2021
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL00043876
    Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 10, 10/2. URS člen 8, 15, 15/5, 35, 39, 39/1. OZ člen 132, 134, 183. ZSOVA člen 1, 2, 2/1. ZTP člen 1, 1/4, 7. ZDIJZ člen 5, 5/1, 6, 6/1, 22, 22/2, 22/5. KZ-1 člen 260. ZKP člen 235, 295, 296, 296/3.
    neposlovna odškodninska obveznost - država - pravna oseba javnega prava - osebnostne pravice - svoboda izražanja - pravica do ugleda ali dobrega imena - tajni podatki - dostop do tajnih podatkov - dostop do informacij javnega značaja - odgovornost novinarja
    Država kot pravna oseba javnega prava ni nosilka osebnostnih pravic v primeru, ko deluje v položaju oblastnega organa.
  • 285.
    VSL Sklep Cst 576/2020
    13.1.2021
    STEČAJNO PRAVO
    VSL00042648
    ZFPPIPP člen 395, 395/2.
    sklep o prodaji nepremičnin - sklep o izpraznitvi stanovanja oziroma stanovanjske hiše - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - prodaja premoženja v stečajnem postopku - prodaja stanovanja ali družinske stanovanjske hiše - nepremičnina v solastnini - deložacija
    Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep utemeljilo na drugem odstavku 395. člena ZFPPIPP, ki določa, da če se v postopku osebnega stečaja prodaja stanovanje ali družinska stanovanjska hiša, v kateri stanuje dolžnik kot lastnik, sodišče s sklepom o prodaji naloži dolžniku, da v treh mesecih po prejemu sklepa izprazni stanovanje ali stanovanjsko hišo in jo izroči upravitelju. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je bila predmetna nepremičnina na podlagi sklepa o prodaji z dne 13. 11. 2018 prodana kupcu, ki je istočasno tudi upnik – Banka, d. d., ki je tudi predlagal izdajo sklepa o izpraznitvi nepremičnine. Vendar je bil v navedeni zadevi že dne 30. 9. 2019 izdan sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, ki je postal pravnomočen dne 8. 1. 2020, Banka, d. d., pa je tudi po podatkih zemljiške knjige že imetnik lastninske pravice do celote (1/1). Glede na navedeno pritožbeno sodišče pritrjuje upravitelju, da predmetne nepremičnine niso več del stečajne mase. Za izdajo izpodbijanega sklepa zato ni več podlage v ZFPPIPP.
  • 286.
    VSC Sklep I Ip 444/2020
    13.1.2021
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC00042299
    ZIZ člen 1, 17.
    izvršilni naslov - vezanost sodišča na izvršilni naslov - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka
    Na izvršilne naslove, je izvršilno sodišče v celoti vezano in ne more presojati njihove materialnopravne pravilnosti, kar je pravilno pojasnjeno tudi v izpodbijanem sklepu, saj je namen izvršilnega postopka le realizacija terjatve, ki je ugotovljena v izvršilnem naslovu (1. člen ZIZ).
  • 287.
    VSC Sklep Cp 471/2020
    13.1.2021
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSC00042526
    ZPP člen 151, 242.
    stroški pravdnega postopka - stroški prihoda priče na sodišče - potni stroški stranke
    Po določbi prvega odstavka 242. člena ZPP ima priča pravico do povračila tudi potnih stroškov, po drugem odstavku 242. člena ZPP pa mora priča zahtevati povračilo takoj po zaslišanju, sicer izgubi to pravico, sodišče pa jo je dolžno na to opozoriti. Obe priči sta bili v vabilu priči na zaslišanje z dne 14. 1. 2020 poučeni o pravici do povračila stroškov in na pravno posledico, če povračila stroškov ne bosta zahtevali takoj po zaslišanju.
  • 288.
    VSL Sklep II Cp 25/2021
    13.1.2021
    NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
    VSL00041868
    URS člen 19, 19/1, 35, 51, 51/3. ZDZdr člen 12, 13, 39, 39/1, 53.
    zadržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru - zdravljenje v psihiatrični bolnišnici - pravica do uporabe telefona - pravica do pošiljanja in sprejemanja pošiljk - načelo najmilejšega ukrepa - omejitev pravic - odklanjanje zdravljenja - poseg v osebnostno pravico - pravica do osebne svobode - pravica do varstva duševne integritete - pravica do prostovoljnega zdravljenja - duševna bolezen - bipolarna afektivna motnja - huda premoženjska škoda - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih

    Poglabljanje že tako hude (več let trajajoče) psihične bolezni, ob sočasni zlorabi alkohola in droge, nedvomno ustreza standardu hujšega ogrožanja zdravja. Ob tem pritožbeno sodišče dodaja, da zgolj zavračanja zdravljenja (predvsem zdravil), sicer še ni mogoče a pripori šteti za ogrožanje zdravja v smislu prve alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr, a gre pri udeleženki za tako duševno motnjo, da se svojega bolezenskega stanja v tem trenutku ne zaveda in zato nanj ne more svobodno pristati.

    Iz ugotovitev sodišča prve stopnje ne izhaja, kakšno pošto dvomljive vsebine naj bi udeleženka pošiljala, o prejetih pošiljkah (in njihovi vsebini) pa predlog niti ne govori. To ne izhaja niti iz listin v spisu. Ni torej podlage za popolno omejitev pošiljanja in sprejemanja pošiljk.

  • 289.
    VSK Sodba I Cp 478/2020
    13.1.2021
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŠTVA - LOVSTVO
    VSK00042738
    URS člen 42. ZDru-1 člen 2, 2/3. ZPP člen 5, 7, 8, 339, 339/2, 339/2-8.
    pravica do svobode združevanja - lovsko društvo - izključitev iz lovske družine - izključitev člana iz lovske družine - odločitev organov lovske družine - enakopravnost - načelo enakopravnosti - kršitev enakopravnosti - pravila lovske družine - pravica do izjave v postopku - načelo kontradiktornosti - razpravno načelo - prosta dokazna ocena - obrazloženost odločbe
    Tožnik je sicer kršil Pravila lovske družine, vendar ni bil edini, razlika je le v tem, da je bil iz članstva v primerljivi situaciji črtan le tožnik. Ob tem je treba upoštevati določbo tretjega odstavka 2. člena ZDru-1, ki zapoveduje, da delovanje v društvu temelji na enakopravnosti članstva ter pravico do združevanja, kar zagotavlja že Ustava v 42. členu. Arbitrarno odločanje lovske družine je zato pravilno sankcionirano, materialno pravo je pravilno uporabljeno.
  • 290.
    VSM Sklep III Kp 52437/2020
    13.1.2021
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM00042338
    ZKP člen 371, 371/2. ZKP člen 392, 392/3. ZKP člen 285.c, 285.c/1.
    relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev - priznanje krivde - domneva nedolžnosti - presoja okoliščin priznanja krivde - dvom v prištevnost
    Res je, da se prištevnost praviloma domneva, toda v primeru, ko nastane dvom v prištevnost, je sodišče po določbah prvega odstavka 265. člena ZKP dolžno odrediti psihiatrični pregled obdolženca. Takšen sum je po oceni pritožbenega sodišča podan, saj je oškodovanka že ob prijavi kaznivega dejanja in tudi v nadaljevanju kazenskega postopka zatrjevala, da je obdolženec očitana kazniva dejanja izvršil, ko je bil pod vplivom alkohola, prav tako pa ima obdolženec dlje časa trajajoče težave z uživanjem alkohola, v zvezi s čimer se je tudi že zdravil odvisnosti.
  • 291.
    VSL Sklep I Cpg 810/2020
    13.1.2021
    NEPRAVDNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
    VSL00042695
    ZGD-1 člen 502, 502/6, 512, 513. ZNP-1 člen 24, 24/1, 40, 40/3. ZSReg člen 8, 8/2. Odvetniška tarifa (2015) člen 3. Odvetniška tarifa (1995) tarifna številka 26, 26-1.
    pravica do informacije in vpogleda - zavrženje predloga - status družbenika - bivši družbenik - stroški v nepravdnem postopku - določitev vrednosti predmeta odvetniške storitve
    Družbenikova pravica do informacij in vpogleda v dokumentacijo v zadevah družbe, katere družbenik je, je njegova individualna članska pravica, ki je namenjena odločanju družbenika o kakršnemkoli vprašanju, za katerega meni, da je pomembno za njegov ali družbin položaj. Ker gre za člansko pravico, mu je pravno varstvo zagotovljeno le, dokler je družbenik družbe. Navedeno pravno varstvo je namreč namenjeno družbenikovemu informiranju zaradi uresničitve njegove pravice do upravljanja družbe skladno z zakonom in družbeno pogodbo, uresničitve manjšinskih pravic in odločitve o tem, ali bo ostal družbenik družbe in nenazadnje tudi o prenehanju družbe. S prenehanjem članstva v družbi ta namen ne more biti več realiziran.

    V primeru izključitve družbenika ostane družbeniku le še premoženjska pravica do izplačila ocenjene vrednosti njegovega poslovnega deleža po stanju ob izključitvi. To pa lahko izključeni družbenik uveljavlja s tožbo v pravdnem postopku, v katerem je vrsta procesnih določb, s katerimi pritožnik lahko doseže predložitev listin bodisi za oblikovanje, bodisi za dokaz višine uveljavljanega tožbenega zahtevka.
  • 292.
    VSL Sklep II Kp 22794/2019
    13.1.2021
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSL00042616
    KZ-1 člen 158, 158/1, 158/2, 160, 160/1, 160/2. ZKP člen 25, 276.
    stvarna pristojnost - kazniva dejanja, storjena s sredstvi javnega obveščanja - zasebna tožba - opis kaznivega dejanja - kvalificirana oblika - razžalitev - žaljiva obdolžitev - Facebook
    Sporno besedilo, objavljeno na Facebook profilu obdolženke, je tudi po presoji pritožbenega sodišča bilo vidno širši javnosti. Nobenega dvoma ni, da je Facebook spletna stran. Bistvo tako imenovane javne razžalitve je, da je omogočena seznanitev z razžalitvijo večjemu krogu ljudi. Ne glede na to, da so do Facebook profila obdolženke lahko dostopali le t. i. "prijatelji", ne gre prezreti, da je bil zapis objavljen na spletni strani, torej predstavlja takšna objava nedvomno kvalificirano obliko kaznivega dejanja razžalitve in žaljive obdolžitve.
  • 293.
    VSC Sklep I Ip 462/2020
    13.1.2021
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC00042348
    ZIZ člen 40, 40/1.
    predlog za izvršbo - izvršilni naslov - izvršba nedenarne obveznosti - obračun davkov in prispevkov
    Upnica je v uvodu predloga za izvršbo navedla, da ji dolžnik po sodbi ni izplačal stroškov, ki jih je sam povzročil, vendar pa teh stroškov ni konkretneje (zneskovno) opredelila in izvršbe za te stroške ni predlagala. Sodišče prve stopnje je zato v izpodbijanem sklepu pravilno obrazložilo, da za navedene stroške izvršba v začetku ni bila predlagana niti ni bila zanje s pravnomočnim sklepom o dovolitvi izvršbe izvršba dovoljena in ob tem pravilno pojasnilo, da se med postopkom izvršba lahko nadaljuje samo na druga sredstva oziroma predmete ter zoper drugega upnika ali dolžnika, ne pa za drugo (dodatno) terjatev.
  • 294.
    VSC Sklep Cp 3/2021
    13.1.2021
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSC00048308
    ZIZ člen 272, 272/1, 272/2. ZFPPIPP člen 342, 342/5.
    začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - ničnost prodajne pogodbe - zloraba - zloraba stečajnega postopka
    Zgolj zatrjevano vedenje stečajne upraviteljice in njena seznanitev s stališčem etažnih lastnikov, da je Predmetna parcela pripadajoče (funkcionalno) zemljišče Stavbe, še ne zadošča za sklepanje, da je (tudi) na strani stečajne upraviteljice prvo tožene stranke kot prodajalke Predmetne parcele podana t.i. kvalificirana nedobrovernost, zlonamernost, namerno izigravanje stečajnega postopka. Upoštevati je namreč potrebno tudi vse preostale okoliščine tega primera, še zlasti pa dejstvo, da je tožeča stranka v stečajnem postopku prijavila svojo izločitveno pravico na Predmetni parceli, ki jo je stečajna upraviteljica obrazloženo prerekala, nato pa niti v zakonsko predpisanem roku niti kasneje vse do prodaje Predmetne parcele v stečajnem postopku ni vložila tožbe za uveljavitev prerekane izločitvene pravice. Tožeča stranka bi lahko, ob lastni zadostni skrbnosti (s pravočasno vložitvijo tožbe za uveljavitev izločitvene pravice) že v teku stečajnega postopka ustrezno poskrbela za varstvo svojih interesov in zavarovanje svojega pravnega položaja in (vsaj do pravnomočne odločitve o obstoju njene izločitvene pravice na Predmetni parceli) preprečila tudi prodajo Predmetne parcele. S trditvami tožeče stranke ni verjetno izkazano, da gre v konkretni zadevi za primer, ki bi zaradi kvalificirane nedobrovernosti (vseh) strank Prodajne pogodbe zahteval odstop od pravila iz 5. odstavka 342. člena ZFPPIPP in bi bil tako njen zahtevek vsaj s stopnjo verjetnosti utemeljen.
  • 295.
    VSL Sklep I Cp 1725/2020
    13.1.2021
    NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA
    VSL00042647
    ZVEtL-1 člen 12, 12/3, 13, 42, 42/1, 44, 44/1. SPZ člen 18, 105. ZVEtL člen 1.
    pripadajoče zemljišče - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - funkcionalno zemljišče k stavbi - izvedensko mnenje - uporaba zemljišča - pretekla raba zemljišča - investitor
    Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, ki polemizirajo s termini »raba« in »uporaba« zemljišča. Pojma »funkcionalno zemljišče« (ki izvira še iz časov družbene lastnine in pravice uporabe le-te) in »zemljišče, potrebno za redno rabo objekta« (ZVEtL in ZVEtL-1) se v povezavi z lastninjenjem uporabljata kot sopomenki.
  • 296.
    VSC Sklep II Kp 39041/2020
    12.1.2021
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSC00042056
    ZKP člen 375, 375/2, 87, 87/1, 88, 88/4.
    prepozna pritožba - zavrnitev pritožbe - nepoznavanje prava - pritožba zoper prvostopenjsko sodbo
    Pritožnik se ne more sklicevati na nepoznavanje prava oziroma konkretno, da je ″mislil, da se vikendi ne štejejo‶ v z zakonom predpisan pritožbeni rok, saj v skladu s splošnim pravnim načelom (ignorantia iuris nocet) nepoznavanje prava škoduje.
  • 297.
    VSL Sklep Cst 507/2021
    12.1.2021
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE
    VSL00052655
    ZST-1 člen 11, 11/4, 34a, 34a/1, 34a/2, 34a/3, 34a/7. ZPP člen 11.
    ugovor zoper plačilni nalog - prepozen ugovor - oprostitev plačila sodne takse pravne osebe - začetek teka roka za plačilo sodne takse - denarna kazen - zloraba pravic - pravni interes za pritožbo
    Ker je ugovor prepozen, se sodišče prve stopnje v vsebinsko presojo in s tem v utemeljenost ugovora pravilno ni spuščalo.

    Iz izrecne določbe četrtega odstavka 11. člena ZST-1 izhaja, da pravna oseba ne more biti oproščena plačila takse, ki znaša do vključno 44 EUR. Že sam zakon torej ne daje možnosti, da bi sodišče sploh lahko odločalo o oprostitvi sodne takse do višine 44 EUR, saj morajo pravne osebe sodno takso do te višine plačati in jim oprostitev niti ni omogočena.

    Glede na to, da je sodišče prve stopnje samo zapisalo, da je v tem postopku M. V. prvič vložil ugovor zoper plačilni nalog in predlog za oprostitev plačila sodne takse, le na podlagi dejstva, da je bilo pritožniku v drugem sodnem postopku s sodnimi odločbami že pojasnjeno, da je ugovor, ki je vložen po poteku 8-dnevnega roka, prepozen in da predloga za oprostitev sodne takse ne more vložiti, če gre za sodno takso do višine 44 EUR, po presoji pritožbenega sodišča to samo po sebi in v takih okoliščinah primera ni mogoče šteti in zaključiti, da z vložitvijo ugovora in predloga za oprostitev sodne takse v tem postopku pritožnik zlorablja pravice.
  • 298.
    VSM Sodba I Cp 844/2020
    12.1.2021
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VSM00042027
    DZ člen 67, 74.. ZPP člen 3, 3/3, 139b, 139b/1, 142, 214, 214/1, 318, 339, 339/2, 339/2-7.
    zamudna sodba - skupno premoženje bivših zakoncev - vročitev v poštni predal - pravilnost vročitve
    V primeru, ko ima stranka s pošto dogovor o vročanju v poštni predal, se morajo v skladu s 139.b členom ZPP tudi poštne pošiljke, ki se vročajo osebno, vročati preko poštnega predala, drugačna vročitev (predhodni poskus vročitve na naslov toženca) ne bi bila pravilna.
  • 299.
    VSM Sodba I Cp 843/2020
    12.1.2021
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSM00042611
    OZ člen 6, 131, 131/1, 163.. ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-14, 2/1-57, 15, 15/1, 16, 16/1.. ZPrCP člen 83, 83/7.
    odškodninska odgovornost - zimska služba - javne službe čiščenje javnih površin - poškodba gležnja - višina denarne odškodnine
    V zvezi z vprašanjem odškodninske odgovornosti zavarovanca toženke sodišče druge stopnje še dodaja, da sodišče prve stopnje ob ugotavljanju stanja prehoda za pešce ter presoji ugotovljenih dejanskih okoliščin glede stanja tega prehoda na kritičen dan, res ni uporabilo izraza "standard normalne pohodne površine", kot to izpostavlja pritožba. A iz dokazne ocene vseh dejstev, s katerimi je utemeljevalo protipravnost, izhaja, da je ta standard upoštevalo.
  • 300.
    VDSS Sodba in sklep Pdp 605/2020
    12.1.2021
    DELOVNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
    VDS00043917
    ZDR člen 73, 73/1, 73/4, 89, 89/1, 89/1-8.. ZTFI člen 159.. Direktiva Sveta 2001/23/ES z dne 12. marca 2001 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov člen 1b.. ZDR-1 člen 118.
    redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - sprememba delodajalca - pravni prenos podjetja - sodna razveza - upokojitev - datum sodne razveze
    Pri presoji, ali gre za prenos, je treba upoštevati značilnosti dejavnosti ali dejavnosti, ki se prenese. Dejavnost službe za investicijske storitve prve toženke je temeljila zlasti na neopredmetenih sredstvih, ki so del identitete službe za investicijske storitve, zato je njihov prenos bistvenega pomena za opredelitev prenosa dela podjetja. Ker so neopredmetena sredstva finančni instrumenti in drugo premoženje strank, vodenje njihovih računov in drugih investicijskih in pomožnih investicijskih storitev ter arhiv, ki vsebuje dokumentacijo v zvezi z investicijskimi storitvami in posli, opravljeni za stranke, so prav stranke ključen dejavnik, ki opredeljuje dejavnost ukinjene službe za investicije za prvi toženki.

    Pritožbeno sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da je s sklenitvijo pogodbe o prenosu med prvo in drugo toženko in realizacijo te pogodbe dejansko prišlo do prenosa strank s prve na drugo toženko in s tem do prenosa dela podjetja v smislu Direktive Sveta 2001/23/ES in prvega odstavka 73. člena ZDR. Drži, da stranke s pogodbo o prenosu med prvo in drugo toženko niso bile zavezane in so se lahko prosto odločile za prenos njihovih finančnih instrumentov in premoženja na drugo toženko, pri čemer vztrajata toženki v pritožbi, vendar kot je poudarilo Vrhovno sodišče RS v sodbi in sklepu opr. št. VIII Ips 342/2017 in SEU v sodbi C-194/18, to ni ovira za opredelitev prenosa dela podjetja.

    Sodišče v primeru odločanja o sodni razvezi ni izključno vezano na datum upokojitve delavca, je pa delavčeva upokojitev ob sicer nezakonitem prenehanju pogodbe o zaposlitvi lahko eno od pomembnih dejstev oziroma je celo eno od najbolj odločilnih dejstev za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi.
  • <<
  • <
  • 15
  • od 22
  • >
  • >>