ZFPPIPP člen 34, 34/2, 34/2-3, 34/3, 271. ZPP člen 362, 362/1.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - nadomestna izpolnitev stečajnega dolžnika - izpodbojnost plačil, ki so nujna za redno poslovanje družbe - vezanost na napotke sodišča prve stopnje - neenako obravnavanje upnikov
Osnovna predpostavka za izpodbojnost plačil v zvezi s posli, ki so iz vidika družbe nujni za njeno redno poslovanje (za pritožnico ni sporno, da so bile z izpodbijanimi pravnimi dejanji poplačane terjatve toženke iz naslova dobav, ki sodijo v domet 3. točke drugega odstavka 34. člena ZFPPIPP), obstoj dejstva, da so bili v posledici teh plačil neenako obravnavani drugi upniki iz nujnih poslov stečajnega dolžnika (zatrjevano in izkazano mora biti, da le-ti niso mogli bili poplačani v celoti). Ker tožnica ni niti zatrjevala, da je bila neenakopravno obravnavana (tudi) ta skupina upnikov (tega ne zatrjuje niti v pritožbi, ker zmotno meni, da zadošča sklicevanje na neenakopravno obravnavo navadnih upnikov), je pravilna presoja sodišča, da iz tega razloga izpodbijana pravna dejanja niso izpodbojna in zahtevku posledično ni mogoče ugoditi.
odškodninska odgovornost - odgovornost delodajalca - padec na mokrih tleh - zdrs na spolzkih tleh - protipravno ravnanje - škodni dogodek - varstvo in zdravje pri delu - soodgovornost
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnica padla na drseči, poledeneli in z ivjem prekriti površini, zavarovanec tožene stranke pa je s tem, ko ni poskrbel za očiščeno in varni hoji prilagojeno površino, opustil svojo dolžnost zagotoviti varnost in zdravje delavcev pri delu.
Pritožbeno zavzemanje za večji obseg stikov ni utemeljeno. Pravilno je stališče v izpodbijanem sklepu, da je začasna ureditev stikov med otrokom in staršem, pri katerem ne živi, potrebna v primerih, ko starša ne zmoreta doseči dogovora in ko bi neurejenost stikov ogrožala zdrav otrokov razvoj (157. in 161. člen v povezavi s 141. členom in s tretjim odstavkom 138. člena DZ).
bistvene kršitve določb zkp - neujemanje pisno izdelane sodbe in njenega izvirnika - preizkus sodbe po uradni dolžnosti - nerazumljiv izrek - nejasen izrek - opis dejanja v izreku sodbe - uradni zaznamek v kazenskem postopku kot dokaz - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - nasprotje med razlogi sodbe o vsebini zapisnika in samim zapisnikom - nejasni razlogi sodbe - krivdno povzročeni stroški
Pisno izdelana sodba se mora popolnoma ujemati s sodbo, ki je bila razglašena in zapisana v zapisniku o glavni obravnavi - izvirnik sodbe (prvi odstavek 364. člena in prvi odstavek 317. člena ZKP).
Nikakor ne more izjava, zapisana v uradnem zaznamku, nadomestiti izpovedbe priče v kazenskem postopku in na tak način predstavljati dokaz, na katerega bi sodišče oprlo svojo odločitev glede krivde obdolženca za storitev očitanega kaznivega dejanja.
Okoliščina, da je oškodovanka oseba z motnjami v duševnem razvoju, pri čemer njeno osebnostno in intelektualno funkcioniranje ni primerljivo s funkcioniranjem oseb starejših od 15 let, kot je to pojasnila izvedenka klinično psihološke stroke M.B., pa dvoma v njeno kronološko starost ne more vzbuditi.
Dogovor, da bo tožena stranka tožeči stranki plačala dolgovani znesek pod pogojem, da bo uspela s svojimi prizadevanji za izterjavo terjatev, ki jih ima do svojega naročnika v Nemčiji, ter se v ta namen s poravnavo zavezala, da bo pričela s sodnimi postopki za izterjavo svojih terjatev, ki jih ima do svojega naročnika, ureja plačilo, ki je vezano na izpolnitev (odložnega) pogoja. Neizpolnitev tako določenega pogoja ne more pomeniti, da tožena stranka svojega dela obveznosti iz poravnave sploh ni dolžna izpolniti, ali da lahko z izpolnitvijo obveznosti odlaša v nedogled. Najkasneje takrat, ko postane jasno, da se pogoj ne bo uresničil (oziroma po poteku razumnega in primernega roka), je treba šteti, kot da čas izpolnitve (rok) ni določen (289. člen OZ), zaradi česar upnik pridobi pravico zahtevati (takojšnjo) izpolnitev.
Okoliščine, ki jih tožena stranka zatrjuje z namenom razbremeniti se pogodbene obveznosti, da so z vložitvijo tožbe zoper njenega dolžnika v Nemčiji povezani visoki stroški in da je negotov tudi njen uspeh v postopku izterjave, niso takšne, da bi objektivno onemogočale izpolnitev oziroma predstavljale razlog nemožnosti izpolnitve obveznosti. Gre za okoliščine, na katere je tožena stranka lahko in mogla računati že pred sklenitvijo poravnave.
neupravičena pridobitev - najemna pogodba - prenehanje najemne pogodbe - sprememba lastninske pravice na nepremičnini - relativnost obligacijskih razmerij - pogodba v korist tretjega
Bistvena predpostavka za uporabo določil o neupravičeni pridobitvi po 190. členu Obligacijskega zakonika je obogatitev brez pravnega temelja. Drži pritožbena navedba, da je tožnica med postopkom pred sodiščem prve stopnje navajala, da so delavci toženke zasedali prostore v lasti tožnice in jo uporabljali v času od 20. 3. 2019 do 21. 3. 2019. Vendar svojega zahtevka ni utemeljevala na okoriščanju oziroma prikrajšanju ene oziroma druge pravdne stranke, pač pa zgolj na Sporazumu A2.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00043599
KZ-1 člen 158, 158/1, 158/2, 158/3. ZKP člen 358, 372, 391. URS člen 39. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 10.
razžalitev - zaničevalni namen - obramba pravice - varstvo upravičenih koristi - pravica do svobode izražanja - pravica do dobrega imena in časti - škofija - žaljiva izjava - presoja žaljivosti
Kazenski zakon je kršen le tedaj, če sodišče na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje kazenski zakon napačno uporabi ali ga sploh ne uporabi.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - plačilni nalog - vložitev predloga za oprostitev, odlog ali obročno plačilo v ugovornem roku v zapuščinskem postopku - brezplačna pravna pomoč - odločba o dodelitvi brezplačne pravne pomoči - učinkovanje odločbe - učinek za nazaj
V okoliščinah konkretnega primera, ko je nasprotna udeleženka predlog za oprostitev plačila sodne takse vložila pravočasno, v 15 dneh od prejema plačilnega naloga, na podlagi odločbe o BPP, ki ji je bila dodeljena tudi za stroške sodnega postopka, ki so nastali po 16. 10. 2020 (drugi odstavek 11. člena ZBPP), torej za nazaj, je treba po presoji pritožbenega sodišča nasprotno udeleženko oprostiti plačila sodnih taks in ji s tem omogočiti njeno vrnitev.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00046069
KZ-1 člen 86, 86/4.. KZ-1B člen 86, 86/8.
kazenska sankcija - sprememba odločbe o kazenski sankciji - delo v splošno korist - milejši zakon - sprememba kazenskega zakona
Pritožnika imata prav, ko ugotavljata, da je sodišče prve stopnje v odločbi o izvršitvi kazni enega leta in petih mesecev zapora z delom v splošno korist uporabilo napačen zakon. Iz sodbe je razvidno, da je bilo obravnavano kaznivo dejanje storjeno v mesecu decembru leta 2011, ko je veljal Kazenski zakonik KZ-1 (Ur. list 55/2008 z dne 4.6.2008 in naslednji). Ta zakon se je pričel uporabljati 27.05.2009 in se je uporabljal do 14.05.2012, torej tudi v času, ko je bilo kaznivo dejanje, za katerega je bila obtoženka spoznana za krivo, storjeno. V določbi četrtega odstavka 86. člena tega zakona je bilo določeno, da se lahko kazen zapora do dveh let izvrši tudi tako, da obsojeni namesto kazni zapora opravi v obdobju največ dveh let delo v splošno korist v višini najmanj 80 ali največ 480 ur. S tem, ko je sodišče obtoženki določilo 1030 ur dela v splošno korist in pri tem uporabilo napačen predpis, je v škodo obtoženke prekršilo kazenski zakon, tako, kakor to pravilno ugotavljata tudi oba pritožnika. Zaradi vsega navedenega je bilo tako potrebno njunima pritožbama ugoditi in izpodbijano sodbo v odločbi o načinu izvršitve zaporne kazni z delom v splošno korist spremeniti tako, da je obtoženka dolžna opraviti v roku dveh let 480 ur takega dela.
prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države - odmera kazni - načelo individualizacije kazenskih sankcij - omilitev kazni - posebne olajševalne okoliščine - izgon tujca iz države - odvzem predmetov - odvzem mobilnega telefona
Obtoženčev zagovornik meni še, da sodišče prve stopnje ni imelo podlage za odvzem mobilnega telefona, ki kot tak ne predstavlja le komunikacijsko sredstvo, temveč tudi predmet, v katerem je veliko osebnih podatkov in aplikacij, kot na primer spletno bančništvo, družbena omrežja in podobno. Vendar se s temi navedbami sodišče druge stopnje ne more strinjati, saj obtoženec svojega mobilnega telefona ni uporabljal zgolj za komunikacijo, temveč tudi kot pripomoček za izvedbo obravnavanega kaznivega dejanja, kot je to razvidno iz njegovega zagovora.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00042902
ZPrCP člen 8, 46, 46/4, 46/4-5. ZP-1 člen 90, 90/1, 155, 155/1, 155/1-8, 155/2. URS člen 29.
pravica do obrambe - odgovornost lastnika vozila - domneva odgovornosti lastnika vozila - prekoračitev hitrosti - obrnjeno dokazno breme - pravica do izvajanja dokazov v korist obdolženca - zaslišanje priče - pravica do razbremenilnega dokaza - seznanitev z dokazom
Sodišče prve stopnje z dokazom, ki ga je pridobilo na lastno pobudo, ni seznanilo obdolženca, ki se o podatkih, na katere se sodba opira, ni mogel izreči. S tem je obdolžencu bilo onemogočeno, da bi v zagovoru zavzel stališče do podatkov iz dokaza, ki ga je sodišče štelo za zanj obremenilnega in na katerem je temeljilo svoje zaključke, s čimer mu je bila kršena pravica do obrambe in do izvajanja dokazov v njegovo korist, pri čemer podatkov iz delovnega naloga tudi ni preverilo z zaslišanjem priče A. A., ki je za obdolženca razbremenilna priča.
JAVNI RED IN MIR - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - USTAVNO PRAVO
VSL00042903
URS člen 14, 22. ZP-1 člen 58, 62, 62-1, 62-3, 65, 65/4, 66, 66/3, 67, 67/1, 136, 136/1, 136/1-5, 154, 154-1, 154-3, 155, 155/1, 155/1-6, 155/2. ZKP člen 83, 83/2, 235, 236. ZUP člen 183. ZJRM-1 člen 6, 6/1, 6/4.
zahteva za sodno varstvo - pritožba prekrškovnega organa - pritožba prekrškovnega organa zoper odločitev o zahtevi za sodno varstvo - prekluzija - nedovoljen dokaz - odpoved pričanju - dolžnost pričanja - izjava, dana policiji - oprostitev dolžnosti pričanja
Storilec v zahtevi za sodno varstvo ni uveljavljal le razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, temveč je uveljavljal tudi razlog kršitve materialnega prava iz 1. alineje 62. člena ZP-1, ko je uveljavljal neobstoj zakonskih znakov prekrška in je v ta namen priložil izjavo oškodovanke, zato je sodišče prve stopnje zaradi presoje zakonskih znakov prekrška ter pravilne uporabe materialnega prava upravičeno po pravilih rednega sodnega postopka (četrti odstavek 65. člena ZP-1) moralo preveriti dejansko stanje tudi z zaslišanjem oškodovanke, za katero je dokazni predlog bil podan v zahtevi za sodno varstvo.
ZP-1 instituta izločitve dokazov sicer ne pozna, vsekakor pa sodišče v postopku o prekršku sodbe ne sme opreti na dokaz, ki je bil pridobljen s kršitvijo z ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali na dokaz, na katerega se po določbah tega zakona sodba ne more opirati, ker sicer zagreši bistveno kršitev določb postopka iz 6. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1.
Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, ki izjave oškodovanke, ki jo je dala policiji, preden je bila poučena o privilegiju do odpovedi pričanja, ni upoštevalo kot procesno veljaven dokaz.
postopek o prekršku proti mladoletniku - odvzem predmetov - poseg v lastninsko pravico - možnost izjave - načelo sorazmernosti
Odvzem (in uničenje) predmeta predstavlja poseg v lastninsko pravico. Ta je lahko utemeljen, če razlogi splošne varnosti, varovanja življenja in zdravja ljudi pretehtajo nad pravico do lastnine. Zato mora sodišče pri odločitvi o odvzemu predmeta tehtati med težo ukrepa in pomenom za posameznika, ki se mu odvzema predmet lastnine, in razlogi splošne varnosti, ki naj zagotovijo pravico drugih do varnosti. Da bi tehtanje lahko v konkretnem primeru opravilo, pa mora dati lastniku predmeta možnost, da se o okoliščinah zadeve izjavi.
Skladno s prvim odstavkom 202.e člena ZP-1 mora sodišče dokončno odločiti o neizvršitvi izrečene sankcije prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja (če za to obstajajo zakonski pogoji) najpozneje v 15 dneh po uradni dolžnosti po izteku enega leta od poteka preizkusne dobe.
zavrženje pritožbe - obvezne sestavine pritožbe - podpis pritožnika - po elektronski pošti oddana vloga - pritožba, vložena po izteku roka - popolna pritožba
Podpis pritožnika je obvezna sestavina vsake pritožbe (335. člen ZPP). Nasprotni udeleženec je pritožbo zoper sklep poslal po elektronski pošti, na tej pritožbi ni nobenega podpisa. Nepodpisana pritožba je nepopolna (tretji odstavek 343. člena ZPP), nepopolno pritožbo pa sodišče prve stopnje skladno s prvim odstavkom 343. člena ZPP zavrže.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00041985
DZ člen 138, 138/1, 141, 161, 162, 162/1, 162/1-3, 173, 173/1. ZPP člen 214, 214/1, 214/4.
zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - dodelitev otroka - varstvo koristi otroka - stiki otrok s starši - preselitev zakonca in otrok - izvrševanje stikov - enakopravnost staršev pri izvajanju stikov - preživnina otrok - priznanje sklopa dejstev - začasne odredbe v družinskih sporih - začasna odredba o stikih - odvzem pravice do stikov - omejitev pravice do stikov - COVID-19 - restriktiven pristop - tehtanje neugodnih posledic izdaje začasne odredbe - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe
Pri odločanju o dodelitvi otrok je bolj pomembno, da so otroci dodeljeni v vzgojo in varstvo tistemu od staršev, ki ima boljše starševske kapacitete, kot tistemu, pri katerem bi imeli boljše stanovanjske pogoje. Drugačna odločitev bi bila v nasprotju s temeljnim načelom, ki mora prevevati vsako odločanje o otrokovih pravicah - načelom njihove koristi.
Vrhovno sodišče RS je zavzelo načelno stališče, da naj oba roditelja skrbita za prevoze otrok na stike in s stikov, pri čemer ni odločilna finančna plat tega vprašanja, ampak to, da sodelovanje obeh staršev pokaže otrokom, da pri izvrševanju stikov sodelujeta in sta v odnosu do njih enakopravna.
Le če je nujno, se v skladu s prvim odstavkom 173. člena DZ enemu ali obema od staršev omeji ali odvzame pravico do stikov, če je otrok zaradi teh stikov ogrožen in je mogoče le z omejitvijo ali z odvzemom pravice do stikov v zadostni meri zavarovati njegove koristi. Poseg v pravico do stikov je hud poseg ne le v starševsko skrb oziroma pravico, temveč v prvi vrsti v pravico otrok, da imajo (redne in kontinuirane) stike s tistim od staršev, s katerim ne živijo, da na ta način ohranjajo povezanost in z njim vzdržujejo čim bolj poln odnos. Okoliščina, da je (bila) v državi razglašena epidemija COVID-19, sama po sebi ni razlog za izdajo ukrepa sodišča. Ob tehtanju nevarnosti, da otroka zbolita in nevarnosti, da se odtujita od očeta zaradi nekajmesečne odsotnosti stikov, je treba dati prednost osebnim stikom z očetom.
predlog za preložitev naroka - opravičljivi razlogi za preložitev naroka - obvestilo - možnost sodelovanja v postopku - posledice izostanka z naroka
Sodišče stranke ni dolžno obvestiti o tem, da narok ne bo preložen oziroma da ni ugodilo njenemu predlogu za preložitev naroka. Če stranka ne prejme obvestila sodišča, to pomeni, da bo narok opravljen. Strankina dolžnost namreč je, da se na vabilo odzove, sicer jo lahko zadenejo zakonsko predpisane posledice izostanka z naroka.
Sodišče prve stopnje je v napadenem sklepu pravilno pojasnilo, da v opisu dejanja, ki ga obtožni predlog očita obdolženemu B.P., ni konkretiziran zakonski znak lažnivega prikazovanja dejanskih okoliščin in ni razviden obdolženčev goljufiv namen, ki mora biti pri kaznivem dejanju po prvem odstavku 211. člena KZ-1 podan ob sklenitvi posla, temveč je opisana le običajna neizpolnitev pogodbe, torej kršitev civilnopravnega razmerja.
III. kategorija invalidnosti - nadomestilo za invalidnost
Tudi po stališču pritožbenega sodišča je za odločitev v zadevi odločilno že nesporno dejstvo, da tožnica vse do 11. 3. 2019 ni imela plačanih prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Kot je to poudarilo pritožbeno sodišče že v drugi zadevi, zaradi neplačevanja prispevkov ni mogoče šteti, da je tožnica dejavnost sploh opravljala oziroma, da jo je opravljala v skladu s preostalo delovno zmožnostjo. Kot to pravilno poudarja sodišče prve stopnje se namreč obdobje zavarovanja zavarovancu, ki je v obvezno zavarovanje vključen na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti (17. člen ZPIZ-2) in ki je skladno s 1. alinejo prvega odstavka 152. člena ZPIZ-2 sam zavezan za plačilo prispevkov, obdobje zavarovanja v pokojninsko dobo na podlagi 133. člena ZPIZ-2 upošteva le, če so za obdobje zavarovanja tudi plačani predpisani prispevki. Naknadno plačilo prispevkov pa ima učinek le za naprej, torej ex nunc, ne pa za nazaj. Ker je tožnica plačala prispevke za nazaj ji torej v tem primeru pravica do izplačevanja nadomestila pripada od plačila prispevkov dalje, ne pa za nazaj in so torej s tem v zvezi pritožbene navedbe neutemeljene.
zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - omejitev prisotnosti pri izvajanju dokazov - poseg v ustavno varovane pravice - omejitev svobode - začasna omejitev gibanja - pogoji za pridržanje - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - potrebno zdravljenje - ambulantno zdravljenje - nujnost ukrepa - storitev kaznivega dejanja - prekršek - pripombe strank na izvedensko mnenje - učinek pravnomočnosti
Sodišče prve stopnje je dejstva glede dogajanja pred zadržanjem osebe ugotovilo na podlagi mnenja izvedenke, ki je podatke o teh dogodkih povzela iz zdravstvene dokumentacije zadržane osebe. Izvedenka je na zaslišanju na naroku navedla, da iz te dokumentacije izhaja, da je zdravljenje potrebno zato, ker je pritožnik pred sprejemom resno zdravstveno in življenjsko ogrožal druge, ko je v bolezenskem stanju vozil avtomobil, ukradel dva avtomobila in povzročil prometno nesrečo. Odvetnik zadržane osebe zoper takšne ugotovitve izvedenke na naroku po vpogledu v zdravstveno dokumentacijo zadržane osebe ni imel pripomb, zato pritožnik sedaj neutemeljeno izpodbija navedene ugotovitve sodišča prve stopnje, ki temeljijo na neprerekanem izvedenskem mnenju.
V postopku po ZDZdr ne gre za ugotavljanje, ali je pritožnik storil kaznivo dejanje ali prekršek, zato so nerelevantne navedbe pritožnika, da niso bili pridobljeni ne kazenska ovadba ne predlog za prekrškovni pregon oziroma plačilni nalog.