subjektivne meje pravnomočnosti odločbe nepravdnega sodišča - vrnitev premoženja v zapuščinsko maso - naknadno najdeno premoženje - lastninskopravni zahtevek - ugotovitev skupnega premoženja in določitev deležev - materialno procesno vodstvo - odpravljiva nesklepčnost tožbe - sodba presenečenja
Stranke, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku, veže pravnomočni sklep o dedovanju le tedaj, če je njihova pravica dednopravne narave, npr. dedna pravica ali pravica do volila. Če pa njihova pravica izvira iz kakšnega drugega premoženjskega razmerja, ki je nastalo za življenja zapustnika, jo lahko tudi po pravnomočnosti sklepa o dedovanju uveljavljajo v pravdi.
Sodišče mora v okviru materialnega procesnega vodstva dati pobudo za spremembo stvarnega (tožbenega) predloga, z omejitvijo, da mora ta ostati v okviru cilja pravde. Tožnica s tožbo poskuša uveljaviti lastninsko pravico na deležu premoženja, ki ji kot univerzalni pravni naslednici pripada po zapustniku. V zvezi s tem je podala vsa relevantna dejstva, le dajatveni del primarnega in prvega podrednega tožbenega zahtevka je oblikovala napačno, z zahtevo po vračilu ustreznega dela premoženja v zapuščino. V obravnavanem primeru gre za odpravljivo nesklepčnost, na katero sodišče prve stopnje tožnice ni opozorilo. Ker nesklepčnosti dela tožbe nista ugovarjala niti toženca, gre za sodbo presenečenja.
JAVNI RED IN MIR - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - USTAVNO PRAVO
VSL00042903
URS člen 14, 22. ZP-1 člen 58, 62, 62-1, 62-3, 65, 65/4, 66, 66/3, 67, 67/1, 136, 136/1, 136/1-5, 154, 154-1, 154-3, 155, 155/1, 155/1-6, 155/2. ZKP člen 83, 83/2, 235, 236. ZUP člen 183. ZJRM-1 člen 6, 6/1, 6/4.
zahteva za sodno varstvo - pritožba prekrškovnega organa - pritožba prekrškovnega organa zoper odločitev o zahtevi za sodno varstvo - prekluzija - nedovoljen dokaz - odpoved pričanju - dolžnost pričanja - izjava, dana policiji - oprostitev dolžnosti pričanja
Storilec v zahtevi za sodno varstvo ni uveljavljal le razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, temveč je uveljavljal tudi razlog kršitve materialnega prava iz 1. alineje 62. člena ZP-1, ko je uveljavljal neobstoj zakonskih znakov prekrška in je v ta namen priložil izjavo oškodovanke, zato je sodišče prve stopnje zaradi presoje zakonskih znakov prekrška ter pravilne uporabe materialnega prava upravičeno po pravilih rednega sodnega postopka (četrti odstavek 65. člena ZP-1) moralo preveriti dejansko stanje tudi z zaslišanjem oškodovanke, za katero je dokazni predlog bil podan v zahtevi za sodno varstvo.
ZP-1 instituta izločitve dokazov sicer ne pozna, vsekakor pa sodišče v postopku o prekršku sodbe ne sme opreti na dokaz, ki je bil pridobljen s kršitvijo z ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali na dokaz, na katerega se po določbah tega zakona sodba ne more opirati, ker sicer zagreši bistveno kršitev določb postopka iz 6. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1.
Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, ki izjave oškodovanke, ki jo je dala policiji, preden je bila poučena o privilegiju do odpovedi pričanja, ni upoštevalo kot procesno veljaven dokaz.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - kazenska sankcija
Neutemeljena pa je pritožba tudi v delu, ko graja izrečeno stransko denarno kazen. Pritožbeno sodišče glede na vse že navedeno meni, da je prvostopno sodišče obdolžencu izreklo tudi povsem primerno denarno kazen.
Zapisana pogodbena vsebina je jasna in nedvoumna: obveznost povratnega odkupa predmeta kupne pogodbe nastopi takrat, ko tožeča stranka kot dajalka predmeta lizinga (ki je enak predmetu kupne pogodbe) z enostransko izjavo volje predčasno odpove lizing pogodbo iz razloga, ker jemalec lizinga krši svoje pogodbene obveznosti (neplačevanje ali drugi pogodbeni razlogi). Pogodbeni stranki kupne pogodbe sta dogovorili obveznost povratnega odkupa le v primeru, če lizing pogodba predčasno preneha, ker je lizingodajalec izkoristil svojo pogodbeno enostransko oblikovalno upravičenje do odpovedi lizing razmerja zaradi kršitve pogodbenih obveznosti s strani jemalca lizinga. Obveznost povratnega odkupa v drugih primerih predčasnega prenehanja lizing pogodbe pogodbeni stranki kupne pogodbe nista dogovorili.
ZFPPIPP člen 34, 34/2, 34/2-3, 34/3, 271. ZPP člen 362, 362/1.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - nadomestna izpolnitev stečajnega dolžnika - izpodbojnost plačil, ki so nujna za redno poslovanje družbe - vezanost na napotke sodišča prve stopnje - neenako obravnavanje upnikov
Osnovna predpostavka za izpodbojnost plačil v zvezi s posli, ki so iz vidika družbe nujni za njeno redno poslovanje (za pritožnico ni sporno, da so bile z izpodbijanimi pravnimi dejanji poplačane terjatve toženke iz naslova dobav, ki sodijo v domet 3. točke drugega odstavka 34. člena ZFPPIPP), obstoj dejstva, da so bili v posledici teh plačil neenako obravnavani drugi upniki iz nujnih poslov stečajnega dolžnika (zatrjevano in izkazano mora biti, da le-ti niso mogli bili poplačani v celoti). Ker tožnica ni niti zatrjevala, da je bila neenakopravno obravnavana (tudi) ta skupina upnikov (tega ne zatrjuje niti v pritožbi, ker zmotno meni, da zadošča sklicevanje na neenakopravno obravnavo navadnih upnikov), je pravilna presoja sodišča, da iz tega razloga izpodbijana pravna dejanja niso izpodbojna in zahtevku posledično ni mogoče ugoditi.
Skladno s prvim odstavkom 202.e člena ZP-1 mora sodišče dokončno odločiti o neizvršitvi izrečene sankcije prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja (če za to obstajajo zakonski pogoji) najpozneje v 15 dneh po uradni dolžnosti po izteku enega leta od poteka preizkusne dobe.
zavrženje pritožbe - obvezne sestavine pritožbe - podpis pritožnika - po elektronski pošti oddana vloga - pritožba, vložena po izteku roka - popolna pritožba
Podpis pritožnika je obvezna sestavina vsake pritožbe (335. člen ZPP). Nasprotni udeleženec je pritožbo zoper sklep poslal po elektronski pošti, na tej pritožbi ni nobenega podpisa. Nepodpisana pritožba je nepopolna (tretji odstavek 343. člena ZPP), nepopolno pritožbo pa sodišče prve stopnje skladno s prvim odstavkom 343. člena ZPP zavrže.
izločitev iz zapuščine - nepremičnina kot skupno premoženje zakoncev - ustvaritev nove stvari - gradnja na tujem svetu - vlaganje v tujo nepremičnino - sprememba identitete stvari - z delom pridobljeno premoženje zakoncev - zakonska domneva o enakih deležih na skupnem premoženju - izpodbijanje zakonske domneve o enakosti deležev zakoncev na skupnem premoženju - trditveno in dokazno breme
Tožeča stranka in njen pokojni mož sta na predhodno golem zemljišču, po sklenitvi zakonske zveze, s skupnimi sredstvi in skupnim delom, zgradila stanovanjsko hišo in gospodarsko poslopje, s čimer je nepremičnina postala nova stvar. Na podlagi teh ugotovitev je soidšče materialnopravno pravilno zaključilo, da so imela skupna vlaganja zakoncev v nepremičnino stvarnopravne učinke in je na nepremičnini nastala skupna lastnina obeh zakoncev. ZTLR, ki je veljal v času gradnje hiše (med leti 1987 in 1990), je namreč v primerih, kakršen je obravnavani, omogočal pridobitev lastninske pravice z vlaganji v tujo nepremičnino (24. do 26. člen ZTLR), ker so bila vlaganja tako obsežna, da so spremenila identiteto nepremičnine in je nastala nova stvar. Premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze, pa je njuno skupno premoženje (51. člen ZZZDR).
Ob upoštevanju določb 59. člena ZZZDR je sodišče utemeljilo svoj zaključek, da je bil delež zakoncev na skupnem premoženju enak. ZZZDR v 59. členu vzpostavlja zakonsko domnevo glede deležev zakoncev na skupnem premoženju. Šteje se, da sta deleža zakoncev na skupnem premoženju enaka, razen če tisti, ki domnevo izpodbija, dokaže, da sta zakonca prispevala k skupnemu premoženju v drugačnem razmerju. Glede na navedeno bi morala tožena stranka dokazati, da deleža zakoncev (tožeče stranke in pokojnega moža) na skupnem premoženju nista bila enaka, vendar svojega dokaznega bremena ni zmogla.
prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države - odmera kazni - načelo individualizacije kazenskih sankcij - omilitev kazni - posebne olajševalne okoliščine - izgon tujca iz države - odvzem predmetov - odvzem mobilnega telefona
Obtoženčev zagovornik meni še, da sodišče prve stopnje ni imelo podlage za odvzem mobilnega telefona, ki kot tak ne predstavlja le komunikacijsko sredstvo, temveč tudi predmet, v katerem je veliko osebnih podatkov in aplikacij, kot na primer spletno bančništvo, družbena omrežja in podobno. Vendar se s temi navedbami sodišče druge stopnje ne more strinjati, saj obtoženec svojega mobilnega telefona ni uporabljal zgolj za komunikacijo, temveč tudi kot pripomoček za izvedbo obravnavanega kaznivega dejanja, kot je to razvidno iz njegovega zagovora.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - plačilni nalog - vložitev predloga za oprostitev, odlog ali obročno plačilo v ugovornem roku v zapuščinskem postopku - brezplačna pravna pomoč - odločba o dodelitvi brezplačne pravne pomoči - učinkovanje odločbe - učinek za nazaj
V okoliščinah konkretnega primera, ko je nasprotna udeleženka predlog za oprostitev plačila sodne takse vložila pravočasno, v 15 dneh od prejema plačilnega naloga, na podlagi odločbe o BPP, ki ji je bila dodeljena tudi za stroške sodnega postopka, ki so nastali po 16. 10. 2020 (drugi odstavek 11. člena ZBPP), torej za nazaj, je treba po presoji pritožbenega sodišča nasprotno udeleženko oprostiti plačila sodnih taks in ji s tem omogočiti njeno vrnitev.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00046069
KZ-1 člen 86, 86/4.. KZ-1B člen 86, 86/8.
kazenska sankcija - sprememba odločbe o kazenski sankciji - delo v splošno korist - milejši zakon - sprememba kazenskega zakona
Pritožnika imata prav, ko ugotavljata, da je sodišče prve stopnje v odločbi o izvršitvi kazni enega leta in petih mesecev zapora z delom v splošno korist uporabilo napačen zakon. Iz sodbe je razvidno, da je bilo obravnavano kaznivo dejanje storjeno v mesecu decembru leta 2011, ko je veljal Kazenski zakonik KZ-1 (Ur. list 55/2008 z dne 4.6.2008 in naslednji). Ta zakon se je pričel uporabljati 27.05.2009 in se je uporabljal do 14.05.2012, torej tudi v času, ko je bilo kaznivo dejanje, za katerega je bila obtoženka spoznana za krivo, storjeno. V določbi četrtega odstavka 86. člena tega zakona je bilo določeno, da se lahko kazen zapora do dveh let izvrši tudi tako, da obsojeni namesto kazni zapora opravi v obdobju največ dveh let delo v splošno korist v višini najmanj 80 ali največ 480 ur. S tem, ko je sodišče obtoženki določilo 1030 ur dela v splošno korist in pri tem uporabilo napačen predpis, je v škodo obtoženke prekršilo kazenski zakon, tako, kakor to pravilno ugotavljata tudi oba pritožnika. Zaradi vsega navedenega je bilo tako potrebno njunima pritožbama ugoditi in izpodbijano sodbo v odločbi o načinu izvršitve zaporne kazni z delom v splošno korist spremeniti tako, da je obtoženka dolžna opraviti v roku dveh let 480 ur takega dela.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00043597
ZKP člen 358, 358-4,. KZ-1 člen 57, 58, 251, 251/3.
pogojna obsodba - kaznivo dejanje ponarejanja listin - hramba listine z namenom uporabe - ponarejena osebna izkaznica - skrajna sila
Po 4. točki 358. člena ZKP izda sodišče oprostilno sodbo, če ugotovi, da je podana nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja (njegova nevarnost je neznatna zaradi narave ali teže dejanja ali zaradi tega, ker so škodljive posledice neznatne ali jih ni ali zaradi drugih okoliščin, v katerih je bilo storjeno in zaradi nizke stopnje storilčeve krivde ali zaradi njegovih osebnih okoliščin) ter posledicami, ki bi jih povzročila obsodba.
neupravičena pridobitev - najemna pogodba - prenehanje najemne pogodbe - sprememba lastninske pravice na nepremičnini - relativnost obligacijskih razmerij - pogodba v korist tretjega
Bistvena predpostavka za uporabo določil o neupravičeni pridobitvi po 190. členu Obligacijskega zakonika je obogatitev brez pravnega temelja. Drži pritožbena navedba, da je tožnica med postopkom pred sodiščem prve stopnje navajala, da so delavci toženke zasedali prostore v lasti tožnice in jo uporabljali v času od 20. 3. 2019 do 21. 3. 2019. Vendar svojega zahtevka ni utemeljevala na okoriščanju oziroma prikrajšanju ene oziroma druge pravdne stranke, pač pa zgolj na Sporazumu A2.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00042902
ZPrCP člen 8, 46, 46/4, 46/4-5. ZP-1 člen 90, 90/1, 155, 155/1, 155/1-8, 155/2. URS člen 29.
pravica do obrambe - odgovornost lastnika vozila - domneva odgovornosti lastnika vozila - prekoračitev hitrosti - obrnjeno dokazno breme - pravica do izvajanja dokazov v korist obdolženca - zaslišanje priče - pravica do razbremenilnega dokaza - seznanitev z dokazom
Sodišče prve stopnje z dokazom, ki ga je pridobilo na lastno pobudo, ni seznanilo obdolženca, ki se o podatkih, na katere se sodba opira, ni mogel izreči. S tem je obdolžencu bilo onemogočeno, da bi v zagovoru zavzel stališče do podatkov iz dokaza, ki ga je sodišče štelo za zanj obremenilnega in na katerem je temeljilo svoje zaključke, s čimer mu je bila kršena pravica do obrambe in do izvajanja dokazov v njegovo korist, pri čemer podatkov iz delovnega naloga tudi ni preverilo z zaslišanjem priče A. A., ki je za obdolženca razbremenilna priča.
Dogovor, da bo tožena stranka tožeči stranki plačala dolgovani znesek pod pogojem, da bo uspela s svojimi prizadevanji za izterjavo terjatev, ki jih ima do svojega naročnika v Nemčiji, ter se v ta namen s poravnavo zavezala, da bo pričela s sodnimi postopki za izterjavo svojih terjatev, ki jih ima do svojega naročnika, ureja plačilo, ki je vezano na izpolnitev (odložnega) pogoja. Neizpolnitev tako določenega pogoja ne more pomeniti, da tožena stranka svojega dela obveznosti iz poravnave sploh ni dolžna izpolniti, ali da lahko z izpolnitvijo obveznosti odlaša v nedogled. Najkasneje takrat, ko postane jasno, da se pogoj ne bo uresničil (oziroma po poteku razumnega in primernega roka), je treba šteti, kot da čas izpolnitve (rok) ni določen (289. člen OZ), zaradi česar upnik pridobi pravico zahtevati (takojšnjo) izpolnitev.
Okoliščine, ki jih tožena stranka zatrjuje z namenom razbremeniti se pogodbene obveznosti, da so z vložitvijo tožbe zoper njenega dolžnika v Nemčiji povezani visoki stroški in da je negotov tudi njen uspeh v postopku izterjave, niso takšne, da bi objektivno onemogočale izpolnitev oziroma predstavljale razlog nemožnosti izpolnitve obveznosti. Gre za okoliščine, na katere je tožena stranka lahko in mogla računati že pred sklenitvijo poravnave.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00042520
OZ člen 179, 182. ZPP člen 340.
odškodninska odgovornost - višina denarne odškodnine - nepremoženjska škoda - prometna nesreča - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - pravična denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - okoliščine konkretnega primera - upoštevanje specifičnega položaja oškodovanca in razpona odškodnin v podobnih primerih - objektivni in subjektivni vidik - pravilna ugotovitev dejanskega stanja
Pritožba kot argument za previsoko odmerjeno odškodnino v tem delu navaja, da je tožnik zaključil bolniški stalež že 6. 5. 2016, kar dokazuje, da močnejših bolečin ni več čutil. Navedenemu pritožbeno sodišče ne more slediti, saj dejstvo, da je tožnik zaključil z bolniškim staležem, še ne izkazuje, da tožnik ne bi več čutil bolečin. V postopku postavljeni izvedenec medicinske stroke v zvezi s poškodbami, ki jih je utrpel tožnik, navaja, da povzročajo lahke telesne bolečine od nekaj tednov do več mesecev in da je tožnik po njegovi oceni občasne lahke telesne bolečine trpel okrog treh mesecev.
zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - omejitev prisotnosti pri izvajanju dokazov - poseg v ustavno varovane pravice - omejitev svobode - začasna omejitev gibanja - pogoji za pridržanje - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - potrebno zdravljenje - ambulantno zdravljenje - nujnost ukrepa - storitev kaznivega dejanja - prekršek - pripombe strank na izvedensko mnenje - učinek pravnomočnosti
Sodišče prve stopnje je dejstva glede dogajanja pred zadržanjem osebe ugotovilo na podlagi mnenja izvedenke, ki je podatke o teh dogodkih povzela iz zdravstvene dokumentacije zadržane osebe. Izvedenka je na zaslišanju na naroku navedla, da iz te dokumentacije izhaja, da je zdravljenje potrebno zato, ker je pritožnik pred sprejemom resno zdravstveno in življenjsko ogrožal druge, ko je v bolezenskem stanju vozil avtomobil, ukradel dva avtomobila in povzročil prometno nesrečo. Odvetnik zadržane osebe zoper takšne ugotovitve izvedenke na naroku po vpogledu v zdravstveno dokumentacijo zadržane osebe ni imel pripomb, zato pritožnik sedaj neutemeljeno izpodbija navedene ugotovitve sodišča prve stopnje, ki temeljijo na neprerekanem izvedenskem mnenju.
V postopku po ZDZdr ne gre za ugotavljanje, ali je pritožnik storil kaznivo dejanje ali prekršek, zato so nerelevantne navedbe pritožnika, da niso bili pridobljeni ne kazenska ovadba ne predlog za prekrškovni pregon oziroma plačilni nalog.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da upnika svoje terjatve nista prijavila v smislu petega odstavka 20. člena ZFPPIPP in v prijavi terjatve nista niti omenila, da vrednost zavarovanja ne zagotavlja poplačila njune terjatve. Zato sodišče prve stopnje ni bilo dolžno opraviti presoje, do katere višine imata upnika terjatev zavarovano z ločitveno pravico.
začasna odredba v družinskih sporih - izdaja začasne odredbe po uradni dolžnosti - odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe - redni postopek - sprememba izvajanja stikov - ukrepi za varstvo koristi otroka - ogroženost otroka - izkazana ogroženost otroka - ukinitev stikov z otrokom - stiki pod nadzorom - spolna zloraba otroka - izkaz verjetnosti - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - pravica do osebnih stikov staršev in otrok - pravica do kontradiktornosti - kontradiktornost postopka - izvedba dokazov - zavrnitev dokaznih predlogov
Poseg v pravico do kontradiktornosti postopka je podan v primeru, če sodišče ne izvede predlaganih dokazov, ki so pomembni za odločitev. Sodišče zato ne sme brez utemeljenega razloga zavrniti dokaznega predloga udeleženca postopka. V konkretnem primeru pa je sodišče prve stopnje v obrazložitvi sklepa navedlo prepričljive razloge, zaradi katerih predlog predlagateljice ni utemeljen, iz katerih tudi izhaja, zakaj sodišče ni izvedlo vseh dokazov, ki jih je predlagala predlagateljica.
tožbeni zahtevek - trditve o dejstvih - pravna podlaga zahtevka - nevezanost sodišča na pravno podlago - zakupna (najemna) pogodba
Tožniku v tožbi (pa tudi pozneje v postopku) namreč ni treba navesti, katera pravna norma za tista dejstva, ki jih v tožbi navaja, določa takšno pravno posledico, kot se izraža v tožbenem zahtevku. Sodnik vzame tožbo v postopek tudi tedaj, če tožeča stranka ni navedla pravne podlage tožbenega zahtevka, če pa jo je navedla, sodnik ni vezan nanjo.