zavrženje pritožbe - obvezne sestavine pritožbe - podpis pritožnika - po elektronski pošti oddana vloga - pritožba, vložena po izteku roka - popolna pritožba
Podpis pritožnika je obvezna sestavina vsake pritožbe (335. člen ZPP). Nasprotni udeleženec je pritožbo zoper sklep poslal po elektronski pošti, na tej pritožbi ni nobenega podpisa. Nepodpisana pritožba je nepopolna (tretji odstavek 343. člena ZPP), nepopolno pritožbo pa sodišče prve stopnje skladno s prvim odstavkom 343. člena ZPP zavrže.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - plačilni nalog - vložitev predloga za oprostitev, odlog ali obročno plačilo v ugovornem roku v zapuščinskem postopku - brezplačna pravna pomoč - odločba o dodelitvi brezplačne pravne pomoči - učinkovanje odločbe - učinek za nazaj
V okoliščinah konkretnega primera, ko je nasprotna udeleženka predlog za oprostitev plačila sodne takse vložila pravočasno, v 15 dneh od prejema plačilnega naloga, na podlagi odločbe o BPP, ki ji je bila dodeljena tudi za stroške sodnega postopka, ki so nastali po 16. 10. 2020 (drugi odstavek 11. člena ZBPP), torej za nazaj, je treba po presoji pritožbenega sodišča nasprotno udeleženko oprostiti plačila sodnih taks in ji s tem omogočiti njeno vrnitev.
neupravičena pridobitev - najemna pogodba - prenehanje najemne pogodbe - sprememba lastninske pravice na nepremičnini - relativnost obligacijskih razmerij - pogodba v korist tretjega
Bistvena predpostavka za uporabo določil o neupravičeni pridobitvi po 190. členu Obligacijskega zakonika je obogatitev brez pravnega temelja. Drži pritožbena navedba, da je tožnica med postopkom pred sodiščem prve stopnje navajala, da so delavci toženke zasedali prostore v lasti tožnice in jo uporabljali v času od 20. 3. 2019 do 21. 3. 2019. Vendar svojega zahtevka ni utemeljevala na okoriščanju oziroma prikrajšanju ene oziroma druge pravdne stranke, pač pa zgolj na Sporazumu A2.
Zapisana pogodbena vsebina je jasna in nedvoumna: obveznost povratnega odkupa predmeta kupne pogodbe nastopi takrat, ko tožeča stranka kot dajalka predmeta lizinga (ki je enak predmetu kupne pogodbe) z enostransko izjavo volje predčasno odpove lizing pogodbo iz razloga, ker jemalec lizinga krši svoje pogodbene obveznosti (neplačevanje ali drugi pogodbeni razlogi). Pogodbeni stranki kupne pogodbe sta dogovorili obveznost povratnega odkupa le v primeru, če lizing pogodba predčasno preneha, ker je lizingodajalec izkoristil svojo pogodbeno enostransko oblikovalno upravičenje do odpovedi lizing razmerja zaradi kršitve pogodbenih obveznosti s strani jemalca lizinga. Obveznost povratnega odkupa v drugih primerih predčasnega prenehanja lizing pogodbe pogodbeni stranki kupne pogodbe nista dogovorili.
subjektivne meje pravnomočnosti odločbe nepravdnega sodišča - vrnitev premoženja v zapuščinsko maso - naknadno najdeno premoženje - lastninskopravni zahtevek - ugotovitev skupnega premoženja in določitev deležev - materialno procesno vodstvo - odpravljiva nesklepčnost tožbe - sodba presenečenja
Stranke, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku, veže pravnomočni sklep o dedovanju le tedaj, če je njihova pravica dednopravne narave, npr. dedna pravica ali pravica do volila. Če pa njihova pravica izvira iz kakšnega drugega premoženjskega razmerja, ki je nastalo za življenja zapustnika, jo lahko tudi po pravnomočnosti sklepa o dedovanju uveljavljajo v pravdi.
Sodišče mora v okviru materialnega procesnega vodstva dati pobudo za spremembo stvarnega (tožbenega) predloga, z omejitvijo, da mora ta ostati v okviru cilja pravde. Tožnica s tožbo poskuša uveljaviti lastninsko pravico na deležu premoženja, ki ji kot univerzalni pravni naslednici pripada po zapustniku. V zvezi s tem je podala vsa relevantna dejstva, le dajatveni del primarnega in prvega podrednega tožbenega zahtevka je oblikovala napačno, z zahtevo po vračilu ustreznega dela premoženja v zapuščino. V obravnavanem primeru gre za odpravljivo nesklepčnost, na katero sodišče prve stopnje tožnice ni opozorilo. Ker nesklepčnosti dela tožbe nista ugovarjala niti toženca, gre za sodbo presenečenja.
privilegirana priča - pravni pouk privilegirani priči
Bistvena razlika med statusom relativno nesposobne priče iz 2. točke 235. člena ZKP in statusom privilegirane priče iz 5. točke prvega odstavka 236. člena ZKP je varstveni namen določbe:
- prva predstavlja pravico v korist obdolženca, saj mu v nasprotnem primeru - brez prepovedi zaslišanja njegovega zagovornika, očitno ne bi bila zagotovljena pravica do učinkovite obrambe. Če pa obdolženec sam zahteva njegovo zaslišanje, pa tudi za zagovornika veljajo splošne določbe o dolžnosti pričanja - dolžnost odzvati se vabilu, pričati in govoriti resnico;
- druga predstavlja pravno dobroto v korist priče same, saj se z njo varuje predvsem zaupnost poslovnega ali kakšnega drugega razmerja med pričo in drugo osebo. Obdolženec od privilegirane priče, ki ne želi pričati, ne more zahtevati, naj priča.
V drugem odstavku 236. člena ZKP določa obveznost sodišča poučiti priče o njihovi pravni dobroti oprostitve dolžnosti pričevanja, vsakokrat preden jih zasliši, brž ko zve, da gre za okoliščine, zaradi katerih so oproščene dolžnosti pričevanja. Pouk in odgovor morata biti v zapisnik zapisana izrecno z besedami, kakor sta bila izrečena, zgolj navajanje predmetne norme ne zadošča. Ni mogoče ex post sklepanje, da bi se priča, glede na to, da je izpovedovala, odpovedala svoji pravni dobroti.
Sodišče prve stopnje je opustilo svojo dolžnost dati pravni pouk priči po drugem odstavku 236. člena ZKP oziroma pouk in odpoved pričevanju nista bila zapisana v zapisnik, pri čemer je že od začetka postopka vedelo, da gre za privilegirano pričo, saj navedba pričinega poklica kot odvetnice jasno izhaja iz podane ovadbe.
Sankcijo za kršitev navedenih določb predpisuje 237. člen ZKP, ki določa, da sodišče ne sme na tako izpovedbo opreti svoje odločbe. V nasprotnem primeru to predstavlja absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka skladno z 8. točko prvega odstavka 371. člena ZKP.
JAVNI RED IN MIR - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - USTAVNO PRAVO
VSL00042903
URS člen 14, 22. ZP-1 člen 58, 62, 62-1, 62-3, 65, 65/4, 66, 66/3, 67, 67/1, 136, 136/1, 136/1-5, 154, 154-1, 154-3, 155, 155/1, 155/1-6, 155/2. ZKP člen 83, 83/2, 235, 236. ZUP člen 183. ZJRM-1 člen 6, 6/1, 6/4.
zahteva za sodno varstvo - pritožba prekrškovnega organa - pritožba prekrškovnega organa zoper odločitev o zahtevi za sodno varstvo - prekluzija - nedovoljen dokaz - odpoved pričanju - dolžnost pričanja - izjava, dana policiji - oprostitev dolžnosti pričanja
Storilec v zahtevi za sodno varstvo ni uveljavljal le razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, temveč je uveljavljal tudi razlog kršitve materialnega prava iz 1. alineje 62. člena ZP-1, ko je uveljavljal neobstoj zakonskih znakov prekrška in je v ta namen priložil izjavo oškodovanke, zato je sodišče prve stopnje zaradi presoje zakonskih znakov prekrška ter pravilne uporabe materialnega prava upravičeno po pravilih rednega sodnega postopka (četrti odstavek 65. člena ZP-1) moralo preveriti dejansko stanje tudi z zaslišanjem oškodovanke, za katero je dokazni predlog bil podan v zahtevi za sodno varstvo.
ZP-1 instituta izločitve dokazov sicer ne pozna, vsekakor pa sodišče v postopku o prekršku sodbe ne sme opreti na dokaz, ki je bil pridobljen s kršitvijo z ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali na dokaz, na katerega se po določbah tega zakona sodba ne more opirati, ker sicer zagreši bistveno kršitev določb postopka iz 6. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1.
Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, ki izjave oškodovanke, ki jo je dala policiji, preden je bila poučena o privilegiju do odpovedi pričanja, ni upoštevalo kot procesno veljaven dokaz.
odškodninska odgovornost - odgovornost delodajalca - padec na mokrih tleh - zdrs na spolzkih tleh - protipravno ravnanje - škodni dogodek - varstvo in zdravje pri delu - soodgovornost
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnica padla na drseči, poledeneli in z ivjem prekriti površini, zavarovanec tožene stranke pa je s tem, ko ni poskrbel za očiščeno in varni hoji prilagojeno površino, opustil svojo dolžnost zagotoviti varnost in zdravje delavcev pri delu.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - podaljšanje začasnega zavarovanja - trajanje začasnega zavarovanja - pravnomočna kazenska sodba - dokončno poplačilo terjatve - smiselna uporaba določb ZIZ
Po preizkusu pritožbenih navedb pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni ravnalo prav, ko je predlog SDT za podaljšanje začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi, zavrglo.
Svojo odločitev je sodišče prve stopnje oprlo na določilo 267. člena ZIZ, ki določa, da je začasno odredbo mogoče izdati pred uvedbo sodnega postopka, med postopkom, kot tudi po koncu postopka, vse dokler niso podani pogoji za izvršbo. ZKP trajanje in prenehanje začasnega zavarovanja ureja drugače kot ZIZ. Na podlagi določila petega odstavka 502. b člena ZKP sme začasno zavarovanje do izvršitve pravnomočne sodne odločbe skupno trajati največ 10 let. ZKP je v tem delu lex specialis in smiselna uporaba določb ZIZ v tem delu ne pride v poštev.
Odločitev sodišča prve stopnje, da je pravni interes SDT za podaljšanje začasnega zavarovanja izčrpan, ker je v obravnavani zadevi že izdan izvršilni naslov in vpisana zaznamba sklepa v v zemljiški knjigi in sodnem registru, je v nasprotju z določilom petega odstavka 502.b člena ZKP. Na podlagi tega zakonskega določila v povezavi s 502.c členom ZKP ima namreč državni tožilec pravni interes, da podaja predloge za podaljšanje začasnega zavarovanja vse do dokončnega poplačila terjatve iz pravnomočne sodbe, oziroma do poteka desetih let od pravnomočnosti sodbe.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00046069
KZ-1 člen 86, 86/4.. KZ-1B člen 86, 86/8.
kazenska sankcija - sprememba odločbe o kazenski sankciji - delo v splošno korist - milejši zakon - sprememba kazenskega zakona
Pritožnika imata prav, ko ugotavljata, da je sodišče prve stopnje v odločbi o izvršitvi kazni enega leta in petih mesecev zapora z delom v splošno korist uporabilo napačen zakon. Iz sodbe je razvidno, da je bilo obravnavano kaznivo dejanje storjeno v mesecu decembru leta 2011, ko je veljal Kazenski zakonik KZ-1 (Ur. list 55/2008 z dne 4.6.2008 in naslednji). Ta zakon se je pričel uporabljati 27.05.2009 in se je uporabljal do 14.05.2012, torej tudi v času, ko je bilo kaznivo dejanje, za katerega je bila obtoženka spoznana za krivo, storjeno. V določbi četrtega odstavka 86. člena tega zakona je bilo določeno, da se lahko kazen zapora do dveh let izvrši tudi tako, da obsojeni namesto kazni zapora opravi v obdobju največ dveh let delo v splošno korist v višini najmanj 80 ali največ 480 ur. S tem, ko je sodišče obtoženki določilo 1030 ur dela v splošno korist in pri tem uporabilo napačen predpis, je v škodo obtoženke prekršilo kazenski zakon, tako, kakor to pravilno ugotavljata tudi oba pritožnika. Zaradi vsega navedenega je bilo tako potrebno njunima pritožbama ugoditi in izpodbijano sodbo v odločbi o načinu izvršitve zaporne kazni z delom v splošno korist spremeniti tako, da je obtoženka dolžna opraviti v roku dveh let 480 ur takega dela.
bistvene kršitve določb zkp - neujemanje pisno izdelane sodbe in njenega izvirnika - preizkus sodbe po uradni dolžnosti - nerazumljiv izrek - nejasen izrek - opis dejanja v izreku sodbe - uradni zaznamek v kazenskem postopku kot dokaz - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - nasprotje med razlogi sodbe o vsebini zapisnika in samim zapisnikom - nejasni razlogi sodbe - krivdno povzročeni stroški
Pisno izdelana sodba se mora popolnoma ujemati s sodbo, ki je bila razglašena in zapisana v zapisniku o glavni obravnavi - izvirnik sodbe (prvi odstavek 364. člena in prvi odstavek 317. člena ZKP).
Nikakor ne more izjava, zapisana v uradnem zaznamku, nadomestiti izpovedbe priče v kazenskem postopku in na tak način predstavljati dokaz, na katerega bi sodišče oprlo svojo odločitev glede krivde obdolženca za storitev očitanega kaznivega dejanja.
Okoliščina, da je oškodovanka oseba z motnjami v duševnem razvoju, pri čemer njeno osebnostno in intelektualno funkcioniranje ni primerljivo s funkcioniranjem oseb starejših od 15 let, kot je to pojasnila izvedenka klinično psihološke stroke M.B., pa dvoma v njeno kronološko starost ne more vzbuditi.
ZFPPIPP člen 34, 34/2, 34/2-3, 34/3, 271. ZPP člen 362, 362/1.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - nadomestna izpolnitev stečajnega dolžnika - izpodbojnost plačil, ki so nujna za redno poslovanje družbe - vezanost na napotke sodišča prve stopnje - neenako obravnavanje upnikov
Osnovna predpostavka za izpodbojnost plačil v zvezi s posli, ki so iz vidika družbe nujni za njeno redno poslovanje (za pritožnico ni sporno, da so bile z izpodbijanimi pravnimi dejanji poplačane terjatve toženke iz naslova dobav, ki sodijo v domet 3. točke drugega odstavka 34. člena ZFPPIPP), obstoj dejstva, da so bili v posledici teh plačil neenako obravnavani drugi upniki iz nujnih poslov stečajnega dolžnika (zatrjevano in izkazano mora biti, da le-ti niso mogli bili poplačani v celoti). Ker tožnica ni niti zatrjevala, da je bila neenakopravno obravnavana (tudi) ta skupina upnikov (tega ne zatrjuje niti v pritožbi, ker zmotno meni, da zadošča sklicevanje na neenakopravno obravnavo navadnih upnikov), je pravilna presoja sodišča, da iz tega razloga izpodbijana pravna dejanja niso izpodbojna in zahtevku posledično ni mogoče ugoditi.
Pritožbeno zavzemanje za večji obseg stikov ni utemeljeno. Pravilno je stališče v izpodbijanem sklepu, da je začasna ureditev stikov med otrokom in staršem, pri katerem ne živi, potrebna v primerih, ko starša ne zmoreta doseči dogovora in ko bi neurejenost stikov ogrožala zdrav otrokov razvoj (157. in 161. člen v povezavi s 141. členom in s tretjim odstavkom 138. člena DZ).
postopek o prekršku proti mladoletniku - odvzem predmetov - poseg v lastninsko pravico - možnost izjave - načelo sorazmernosti
Odvzem (in uničenje) predmeta predstavlja poseg v lastninsko pravico. Ta je lahko utemeljen, če razlogi splošne varnosti, varovanja življenja in zdravja ljudi pretehtajo nad pravico do lastnine. Zato mora sodišče pri odločitvi o odvzemu predmeta tehtati med težo ukrepa in pomenom za posameznika, ki se mu odvzema predmet lastnine, in razlogi splošne varnosti, ki naj zagotovijo pravico drugih do varnosti. Da bi tehtanje lahko v konkretnem primeru opravilo, pa mora dati lastniku predmeta možnost, da se o okoliščinah zadeve izjavi.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - kazenska sankcija
Neutemeljena pa je pritožba tudi v delu, ko graja izrečeno stransko denarno kazen. Pritožbeno sodišče glede na vse že navedeno meni, da je prvostopno sodišče obdolžencu izreklo tudi povsem primerno denarno kazen.
Znižanje plačila na podlagi navedene določbe 779. člena OZ je treba uveljavljati z nasprotno tožbo, saj ne gre za enostransko upravičenje pogodbene stranke, temveč za spremembo pogodbenih obveznosti, za kar je potrebna sodna intervencija.
Sodišče prve stopnje je v napadenem sklepu pravilno pojasnilo, da v opisu dejanja, ki ga obtožni predlog očita obdolženemu B.P., ni konkretiziran zakonski znak lažnivega prikazovanja dejanskih okoliščin in ni razviden obdolženčev goljufiv namen, ki mora biti pri kaznivem dejanju po prvem odstavku 211. člena KZ-1 podan ob sklenitvi posla, temveč je opisana le običajna neizpolnitev pogodbe, torej kršitev civilnopravnega razmerja.
ZPP člen 105, 108, 108/5, 111.. ZDSS-1 člen 66, 73.
zavrženje tožbe - nepopolna tožba
Ker tožnik v postavljenem 15-dnevnem roku do 9. 11. 2020 ni dopolnil tožbe in skladno s sklepom ni posredoval dokončne odločbe tožene stranke, niti ni vložil prošnje za brezplačno pravno pomoč, da bi rok določen v sklepu, začel teči kasneje od prejema odločbe o brezplačni pravni pomoči, je sodišče prve stopnje tožnikovo tožbo v skladu s petim odstavkom 108. člena ZPP z izpodbijanim sklepom pravilno zavrglo.
III. kategorija invalidnosti - nadomestilo za invalidnost
Tudi po stališču pritožbenega sodišča je za odločitev v zadevi odločilno že nesporno dejstvo, da tožnica vse do 11. 3. 2019 ni imela plačanih prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Kot je to poudarilo pritožbeno sodišče že v drugi zadevi, zaradi neplačevanja prispevkov ni mogoče šteti, da je tožnica dejavnost sploh opravljala oziroma, da jo je opravljala v skladu s preostalo delovno zmožnostjo. Kot to pravilno poudarja sodišče prve stopnje se namreč obdobje zavarovanja zavarovancu, ki je v obvezno zavarovanje vključen na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti (17. člen ZPIZ-2) in ki je skladno s 1. alinejo prvega odstavka 152. člena ZPIZ-2 sam zavezan za plačilo prispevkov, obdobje zavarovanja v pokojninsko dobo na podlagi 133. člena ZPIZ-2 upošteva le, če so za obdobje zavarovanja tudi plačani predpisani prispevki. Naknadno plačilo prispevkov pa ima učinek le za naprej, torej ex nunc, ne pa za nazaj. Ker je tožnica plačala prispevke za nazaj ji torej v tem primeru pravica do izplačevanja nadomestila pripada od plačila prispevkov dalje, ne pa za nazaj in so torej s tem v zvezi pritožbene navedbe neutemeljene.
zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - omejitev prisotnosti pri izvajanju dokazov - poseg v ustavno varovane pravice - omejitev svobode - začasna omejitev gibanja - pogoji za pridržanje - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - potrebno zdravljenje - ambulantno zdravljenje - nujnost ukrepa - storitev kaznivega dejanja - prekršek - pripombe strank na izvedensko mnenje - učinek pravnomočnosti
Sodišče prve stopnje je dejstva glede dogajanja pred zadržanjem osebe ugotovilo na podlagi mnenja izvedenke, ki je podatke o teh dogodkih povzela iz zdravstvene dokumentacije zadržane osebe. Izvedenka je na zaslišanju na naroku navedla, da iz te dokumentacije izhaja, da je zdravljenje potrebno zato, ker je pritožnik pred sprejemom resno zdravstveno in življenjsko ogrožal druge, ko je v bolezenskem stanju vozil avtomobil, ukradel dva avtomobila in povzročil prometno nesrečo. Odvetnik zadržane osebe zoper takšne ugotovitve izvedenke na naroku po vpogledu v zdravstveno dokumentacijo zadržane osebe ni imel pripomb, zato pritožnik sedaj neutemeljeno izpodbija navedene ugotovitve sodišča prve stopnje, ki temeljijo na neprerekanem izvedenskem mnenju.
V postopku po ZDZdr ne gre za ugotavljanje, ali je pritožnik storil kaznivo dejanje ali prekršek, zato so nerelevantne navedbe pritožnika, da niso bili pridobljeni ne kazenska ovadba ne predlog za prekrškovni pregon oziroma plačilni nalog.