CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00043474
ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/1, 165/2, 188, 188/2, 254, 254/2, 254/3. OZ člen 179. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 20, 38, 38/1.
nepremoženjska škoda - odmera odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - delno plačilo odškodnine - valorizacija delnega plačila - odmera pravdnih stroškov - nagrada za sestavo odškodninskega zahtevka - pripravljalni narok - razlog za postavitev novega izvedenca - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - ustno zaslišanje izvedenca - predlog stranke
Zaslišanje izvedenke glede na okoliščino, da je dokazna tema nespremenjena, ne pomeni novega dokaza, zaradi česar sodišče za zaslišanje ne potrebuje posebnega dokaznega predloga pravdnih strank.
V zvezi z odmero odškodnine iz naslova pretrpljenih duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti je neprepričljivo toženkino pritožbeno sklicevanje na primere iz sodne prakse. Slednja v pritožbi navaja zgolj nominalno prisojene zneske odškodnin, in sicer ne glede na to, kdaj je bila sodba na prvi stopnji, s katero je bila odškodnina odmerjena, izdana.
Tar. št. 20 OT, s katero je določena odvetniška nagrada za zastopanje na naroku, nima posebnega določila o vrednotenju pripravljalnega naroka ali glavne obravnave, ki se izvede po njegovem zaključku.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00046131
KZ-1 člen 186, 186/2.
neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami - ocena verodostojnosti izpovedbe - dejansko stanje
Sodišče prve stopnje je dokazno oceno sprejelo po skrbnem pretehtanju vseh izvedenih relevantnih dokazov, torej je tehtalo vsak dokaz posebej in v zvezi z drugimi dokazi, in na tej podlagi vsa odločilna dejstva pravilno ugotovilo in sprejelo tudi pravilne dokazne zaključke glede ravnanja obtoženca in njegove krivde, ki jih je utemeljilo z razumnimi in življenjsko sprejemljivimi razlogi.
odškodninska odgovornost upravnika - naloge upravnika - vzdrževanje skupnih delov večstanovanjske stavbe - padec v nezavarovan jašek - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo
Upravnik mora skrbeti za redno vzdrževanje in obratovanje skupnih delov. Bistveni del vzdrževanja jaškov je vsekakor tudi skrb, da so ti pokriti z rešetko. Pri tem ne gre za to, da bi bil upravnik dolžan na splošno in v vsakem trenutku preprečevati možnost nastanka škode, ampak, da ob ustrezni profesionalni skrbnosti opazi morebiti nastalo nevarnost in na primeren način poskrbi za njeno nevtralizacijo, kar v obravnavani zadevi pomeni, da bi poskrbel, da bi se odstranjena rešetka namestila nazaj za jašek.
odškodninska odgovornost - odgovornost stečajnega upravitelja - zastaranje odškodninske terjatve - spletne strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti - stečajni upravitelj - stečajni postopek - protipravno ravnanje - objava na spletni strani AJPES - neizpodbojna zakonska domneva - oškodovanje družbenika - seznanjenost s škodo in storilcem - nastanek škode
V skladu z določilom četrtega odstavka 122. člena ZFPPIPP velja, in nasprotni dokaz ni dovoljen, da se je stranka postopka zaradi insolventnosti ali druga oseba seznanila z vsebino sodne odločbe, vloge druge stranke v tem postopku ali drugega pravnega dejanja s potekom osmih dni po objavi tega pravnega dejanja.
Tožnica je za škodo in povzročitelja izvedela 1. 3. 2015, tožbo v zadevi pa je vložila 9. 4. 2018, to je po poteku tri letnega roka (352. člen OZ), zato je njen zahtevek za povračilo škode zastaran in ga je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo.
izdaja zamudne sodbe - vročanje tožbe v odgovor - obvestilo o poskusu vročitve - vročanje sodnega pisanja - vročitev tožbe s fikcijo vročitve - nastop fikcije vročitve - rok za odgovor na tožbo - pričetek teka roka - računanje roka
Toženčev odgovor na tožbo je bil prepozen, zato je bila izdana zamudna sodba.
Tožencu je bila tožba vročena z nadomestno vročitvijo (s fikcijo vročitve), ki jo urejata tretji in četrti odstavek 142. člena ZPP.
Dan, ko je bila sodna pošiljka (tožba) dejansko puščena v hišnem predalčniku, je nebistven za računanje rokov. Za začetek teka roka ni odločilno dejstvo, kdaj je naslovnik pisanje prejel v hišni predalčnik. Skladno s četrtim odstavkom 142. člena ZPP je fikcija vročitve nastopila s pretekom 15-dnevnega roka, saj toženec pisanja na pošti v tem roku ni dvignil. Pri tem pa je povsem nepomembno, če se ta rok izteče na soboto, nedeljo ali drug dela prost dan. Takšnemu stališču pritrjuje tudi načelno pravno mnenje občne seje VS z dne 14. 1. 2015, pa tudi sklepi VS RS I Up 214/2011, I Up 725/2011 in X Ips 96/2015.
varstvo lastninske pravice - sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - protipravno vznemirjanje lastnika - vznemirjanje kot pravni standard - vodovodne naprave - vodovodna cev - poseg v tujo lastnino
Če kdo tretji protipravno vznemirja lastnika, in sicer kako drugače ne pa z odvzemom stvari, lastnik s tožbo zahteva, da vznemirjanje preneha in se prepove nadaljnje vznemirjanje. Zakonski pojem vznemirjanja je pravni standard, ki ga opredeljuje pravna teorija v vsakem posameznem primeru pa ga napolni sodna praksa. Potreba po sodnem varstvu predpostavlja ugotovitev, da bo brez posredovanja sodišča verjetno prišlo do ponovnega posega v pravno varovano dobrino (do protipravnega vznemirjanja oziroma do njegove ponovitve). Trajno vznemirjanje pa tak sklep zaradi trajnosti omogoča samo po sebi in ga ni potrebno, ker izhaja že iz okoliščin primera, izkazati in predhodno zatrjevati.
Z napeljavo vodovoda po parceli tožeče stranke je bila njena lastninska pravica vznemirjena, ravnanje tožene stranke pa protipravno, saj brez pravne podlage ne sme izkoriščati toženkine lastnine tako, da jo obremeni s služnostjo vodovoda. Zato ima ravnanje tožene stranke vse elemente protipravnosti. Potrebo po sodnem varstvu pa predpostavlja ugotovitev, da je bila vodovodna napeljava v zemljišče tožeče stranke vkopana sedem let, kar ustreza pojmu trajno vznemirjanje.
Večkratno škropljenje trave s strupom predstavlja protipravno ravnanje in ni moglo biti opravljeno v dobri veri, saj je tožena stranka škropila preko ograje, ki je štirideset let predstavljala mejo med sosednjima zemljiščema.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00042729
ZPND člen 3, 3/2, 3/3, 3/5, 3/8, 19, 22a, 22b, 22b/4. ZBPP člen 46. ZOdv člen 17, 17/5.
preprečevanje nasilja v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - fizično nasilje - psihično nasilje - ponavljajoče se fizično in psihično nasilje - zalezovanje - izrek ukrepov - prepoved približevanja zaradi nasilnih dejanj - psihiatrično zdravljenje - ljubosumje - brezplačna pravna pomoč
Znaki fizičnega nasilja so v konkretnem primeru izpolnjeni ne glede na to, ali so nastale telesne poškodbe pri žrtvi ali ne.
Ni odločilno, da udeleženca ne živita več skupaj, kakor tudi ne dejstvo, da se nasprotni udeleženec trenutno nahaja v priporu. Odločilna je okoliščina, da je treba glede na pretekla ravnanja nasprotnega udeleženca, zavarovati predlagateljico pred njegovim nasiljem, zato so mu bili izrečeni ukrepi, ki prepovedujejo udeležencu vsakršno srečanje ali vzpostavitev kontakta s predlagateljico.
Sodišče prve stopnje je obtoženca spoznalo za krivega na podlagi novele Kazenskega zakonika (KZ-1G), ki ga izpostavlja pritožnica in je kazen odmerilo in omililo v skladu z omilitvenimi določili, ki se z novelo KZ-1G niso spremenile. Nobene podlage ni za pritožbeno navedbo, da je sodišče prve stopnje ocenilo, da je določba 308. člena KZ-1G oziroma predpisana zaporna kazen protiustavna, zato je ta pritožbena navedba odveč. Pritožnica trdi, da je sodišče prve stopnje olajševalnim okoliščinam dalo preveliko težo in ocenjuje, da te ne predstavljajo posebnih olajševalnih okoliščin. To je nerazumljivo, saj je sama tožilka predlagala (enako predlaga v pritožbi) omiljeno kazen, kar pomeni, da tudi pritožnica ocenjuje, da je podana posebna olajševalna okoliščina, ki se najmanj kaže v priznanju krivde na predobravnavnem naroku ter v odsotnosti obteževalnih okoliščin, ki bi omilitev kazni omajala.
najemna pogodba - najem poslovnih prostorov - prenehanje najemne pogodbe - neupravičena obogatitev - uporabnina - prenos pogodbe - uporaba tuje stvari v svojo korist - aktivna legitimacija najemnika - imetnik
Zahtevek na plačilo uporabnine ne pripada le lastniku. V konkretnem primeru je podana aktivna legitimacija najemnika poslovnih prostorov za plačilo uporabnine, ker je imel dovoljenje za oddajo v podnajem, tega pa se je tožena stranka zavedala, saj je bila tudi sama podnajemnica tožeče stranke.
dedovanje - zapuščina - lastnina zapustnika - lastninska pravica - neusklajenost dejanskega in zemljiškoknjižnega stanja - zemljiška knjiga
V primeru neusklajenega zemljiškoknjižnega in dejanskega stanja se zapuščinsko sodišče ne more sámo odločati o lastništvu oziroma o tem, ali določene nepremičnine spadajo v zapustnikovo zapuščino ali ne.
ZIZ člen 15, 56, 56/1, 56/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15.
ugovor po izteku roka - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost
Podana je pritožbeno očitana protispisnost, saj je o odločilnem dejstvu, ki se nanaša na poplačilo izterjevane terjatve, nasprotje med tem, kar je navedeno v obrazložitvi izpodbijanega sklepa o vsebini izjave stečajne upraviteljice in njeno samo vsebino.
uporabnina za nepremičnino - uporaba nepremičnine brez pravne podlage - soglasje o uporabi - posest nepremičnine - dobroverni posestnik - nepošteni posestnik - vrnitev plodov - izgubljeni dobiček - izvedensko mnenje - dokaz s sodnim izvedencem - oddajanje nepremičnine v najem - vgradnja pohištva
V konkretnem primeru, ko je objekt lastninske pravice stanovanje, so plodovi stvari civilni in jih predstavlja uporabnina. V zvezi z nedobrovernim posestnikom pa sodna praksa za osnovni kriterij pri presoji koristi praviloma jemlje tisto korist, ki bi jo nepošteni posestnik lahko imel od stvari, pri čemer pravica izključnega lastnika do uporabnine ni odvisna od tega, kako nedobroverni posestnik izkorišča oziroma ne izkoristi tujo stvar.
priposestvovanje - dobroverna lastniška posest - kogentne določbe zakona - dobra vera - nedobrovernost - opravičljiva zmota - nepoznavanje prava - kmetijsko zemljišče - odobritev pravnega posla na upravni enoti
Upoštevaje konkretne okoliščine primera bi tožnika morala in mogla vedeti, da nista lastnika kupljenih nepremičnin, in torej nista bila v opravičljivi zmoti oziroma dobroverna. Ne samo, da se nista vknjižila, da davščine niso bile plačane in da predvidena parcelacija ni bila izvedena, kar naj bi bila po njunih lastnih navedbah posledica izmikanja prodajalca, temveč je bistveno predvsem to, da so se pogodbene stranke v sklenjeni pogodbi (izrecno) zavedale, da ni podane odobritve UE in se pogodba sklepa pod pogojem, da bo ta posel odobrila UE. Na podlagi vseh navedenih dejstev sta se tožnika morala in mogla zavedati, da nista pridobila lastninske pravice oziroma neveljavnosti sklenjenega posla, in torej nista imela dobroverne lastniške posesti, pa čeprav sta sklenila pogodbo, plačala kupnino in izvrševala posest. Trditev, da sta tožnika kmeta in da ni razloga, da UE enota ne bi odobrila posla, ne more spremeniti zaključka o njuni nedobrovernosti. Iz te trditve niso mogoči zaključki o opravičljivosti (utemeljenosti) njune zmote, pri čemer je odveč pripomniti, da odobritev UE ni vezana le na presojo statusa kmeta.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00043240
OZ člen 131, 131/1, 131/2, 187, 239, 239/2, 921, 964, 965. ZPP člen 254, 254/2, 254/3, 286, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15. ZGO-1 člen 76, 77, 83.
zavarovanje pred odgovornostjo - odškodninska odgovornost zavarovanca - direktna tožba oškodovanca - direktna tožba proti zavarovalnici - zavarovalno kritje - pogodba o delu - podjemna pogodba - vdor vode - popravilo strehe - sanacija - odgovornost izvajalca - dolžnostno ravnanje - potrebna skrbnost - opustitev dolžne skrbnosti - temelj odškodninske odgovornosti - objektivna odškodninska odgovornost - poslovna odškodninska odgovornost - solidarna odškodninska odgovornost naročnika in izvajalca del na nepremičnini - očitek protispisnosti - obrazloženost sodbe - prekluzija - postavitev novega izvedenca - neizvedba dokaza
Izvajalec del je ravnal v skladu z dolžno skrbnostjo, saj je objekt pred sanacijo strehe zaščitil po pravilih stroke. Objektivno je mogoča tudi večja zaščita, ki pa že presega standard dolžne skrbnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00044312
OZ člen 131, 131/1. ZPP člen 7, 212, 339, 339/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda z delovnim strojem - objektivna odškodninska odgovornost - nevarna stvar - delo s strojem - krivdna odškodninska odgovornost - elementi odškodninskega delikta - nedopustno ravnanje - protipravno ravnanje delodajalca - opustitev dolžnega ravnanja - varno delovno okolje - navodila za varno delo - izključna odgovornost oškodovanca - trditveno in dokazno breme - prekoračitev trditvene podlage tožbe - dokazni postopek - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V okoliščinah konkretnega primera, ko je bilo tožnici naročeno, na kakšen (varen) način mora odpraviti zastoj kondenzatorja, iz obratovanja stroja ne izhaja neobičajno velika škodna nevarnost in zato v konkretnem primeru sam po sebi ni nevaren. S krivdnim ravnanjem ustvarjena nevarnost ne pomeni, da je stvar že sama po sebi nevarna.
Za uspešno uveljavljanje odškodninskega zahtevka morajo biti kumulativno podani vsi elementi odškodninskega delikta: nedopustno oziroma protipravno ravnanje, nastanek škode ter vzročna zveza med ravnanjem in škodo; povzročitelj pa se lahko odgovornosti razbremeni, če dokaže, da je škoda nastala brez njegove krivde. Prvi in glavni element je obstoj nedopustnega ravnanja povzročitelja škode. Tožeča stranka mora zato najprej trditi, nato pa dokazati, v čem naj bi bilo ravnanje delodajalca nedopustno. Na njej je trditveno in dokazno breme glede odločilnega dejstva. Delodajalec je tisti, ki je primarno dolžan zagotoviti varnost in zdravje delavcev, v ta namen jim mora zagotoviti varno delovno orodje oziroma stroje, in izvajati ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev v delovnem procesu. Varno delovno okolje je delodajalec dolžan zagotoviti z ustreznim delovnimi sredstvi, s katerimi se delavci rokujejo, in delovnim okoljem, tudi z ustreznimi opozorili/navodili, organizacijo dela in nadzorom. Delavec pa je tudi sam dolžan (pri delu z določeno stvarjo) ravnati previdno in skladno z navodili in napotki delodajalca.
Trditvena podlaga je okvir spora, brez katerega nasprotna stranka nima možnosti kvalitetne obrambe, sodišče pa nima podlage za izpeljavo dokaznega postopka. Če stranka ne ponudi ustrezne trditvene podlage, je kakršnokoli izvajanje dokazov odveč, naj gre za listinske dokaze ali za zaslišanje prič. Dokazi ne morejo nadomestiti trditev, temveč morajo biti trditve podane v postopku pred sodiščem na način, da jih je mogoče upoštevati v okviru trditvene podlage.
Tožnica ni trdila, da bi se delo, ki ga je opravljala škodnega dne, običajno opravljalo na način, kot se ga je lotila tisti dan, in da bi to delodajalec dopuščal. Ni zatrjevala, da bi delodajalec dopuščal, da bi delala pri odprtih drsnih vratih na stroju v času njegovega delovanja brez popolne in pravilne izklopitve stroja. Prav tako ni trdila, da se kaže opustitev dolžnega ravnanja v opustitvi (stalnega) nadzora nad (nepravilnim) rokovanjem s strojem. Glede na tožbene trditve tožnice tako sodišče ni imelo podlage, da bi ugotavljalo dejstva, da naj bi bila stalna praksa delodajalca tožnice, da so delavci delali pri odprtih vratih na delujočem stroju, da delavcev na to nepravilnost delodajalec ni opozarjal in da ni zagotovil stalnega nadzora nad delavci.
Ob slabši vidljivosti in zmanjšani osredotočenosti je toženka morala računati s tem, da lahko tožnika določene zunanje okoliščine (npr. smer zgornje tlakovane poti, odpiranje spodnjih vrat z utripanjem opozorilne lučke) še dodatno zavedejo in napeljejo k temu, da bo ubral najkrajšo (direktno) pot proti izhodu.
Zunanje površine niso bile urejene in varovane tako, da bi nezgode učinkovito odvračale.
Zaključek sodišča prve stopnje, da toženka ni mogla pričakovati, da tožnik ne bo uporabil druge poti, kot pa te, po kateri je prišel (pot po stopnicah), ni prepričljiv.
ZIZ člen 17, 17/1, 17/2, 17/2-3, 40. ZPreZP-1 člen 38, 39, 39/1.
izvršnica - izvršilni naslov - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - ugovorni razlog - zapadlost terjatve - sredstvo in predmet izvršbe
Ker je izvršnica izvršilni naslov (ki je po učinkih blizu neposredno izvršljivemu notarskemu zapisu), je izvršilno sodišče nanjo po načelu stroge formalne legalitete vezano. Navedeno pomeni, da izvršilno sodišče ne more presojati pravilnosti v izvršnici navedene zapadlosti terjatve, kolikor je ta z ugovorom zoper sklep o izvršbi izpodbijana z dejstvi, ki so ob nastanku izvršnice že obstajala.
Zakon izvršnici podeljuje lastnost izvršilnega naslova in če upnik na njeni podlagi predlaga izvršbo, se uporabljajo določbe ZIZ, vključno s sredstvi in predmeti, s katerimi naj se izvršba opravi.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 49. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 15, 15/3. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 45.
izvedenina - nagrada za delo izvedenca - materialni stroški izvedenca - pravna podlaga - pravilnik - veljavnost pravilnika - izvedenec - fizična oseba - družba - priglasitev stroškov - odmera stroškov izvedenca - odprava procesne kršitve v pritožbenem postopku - sprememba prvostopenjske odločitve
Pravna podlaga za priznanje izvedenine je v konkretnem postopku podana v 249. členu ZPP in v Pravilniku o izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih, ki se uporablja od 1. 1. 2019 dalje.
Po prvem odstavku 49. člena Pravilnika imajo sodni izvedenci, cenilci in sodni tolmači pravico do povrnitve stroškov v skladu s predpisi, ki urejajo povrnitev stroškov v sodnem postopku. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku v tretjem odstavku 15. člena določa, da imajo izvedenci pravico do povrnitve stroškov za porabljeni material in drugih dejanskih izdatkov v zvezi z opravljenim delom. Po Pravilniku ne gre več za povračilo dejanskih materialnih stroškov v pavšalnem znesku do največ 15 % nagrade, kot je bilo urejeno v prej veljavnem 45. členu Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih. Veljavna pravna ureditev zagotavlja priznavanje dejanskih materialnih stroškov, ki morajo biti ustrezno specificirani in dokazani.
ponovno odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodne takse - ponovno odločanje o pravnomočno odločeni zahtevi - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - sodna taksa ob domnevi umika - spremenjene okoliščine - trditveno in dokazno breme predlagatelja taksne oprostitve
Kot (vsebinsko) nov predlog za oprostitev plačila sodne takse bi bilo mogoče obravnavati predlog tožeče stranke z dne 13. 11. 2020 le, če bi navajala in izkazala spremenjene okoliščine od pravnomočne odločitve o prvotnem predlogu za oprostitev plačila sodne takse za redni postopek. Trditvenega in dokaznega bremena v tej smeri pa tožeča stranka ni zmogla. Slabo likvidnostno stanje, ki ga je zatrjevala v pritožbi samo po sebi ne utemeljuje oprostitve plačila takse. Podlaga za sprejem pravnomočne odločitve o zavrnitvi predloga za taksno oprostitev za redni postopek je bila ugotovitev, da s plačilom sodne takse v znesku 415,00 EUR opravljanje dejavnosti tožeče stranke ne bo ogroženo. Pritožnik ob vložitvi ponovnega predloga za taksno oprostitev ni konkretno zatrjeval niti dokazoval spremenjenih okoliščin od tistih, ki so bile v postopku že ugotovljene.