CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00043474
ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/1, 165/2, 188, 188/2, 254, 254/2, 254/3. OZ člen 179. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 20, 38, 38/1.
nepremoženjska škoda - odmera odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - delno plačilo odškodnine - valorizacija delnega plačila - odmera pravdnih stroškov - nagrada za sestavo odškodninskega zahtevka - pripravljalni narok - razlog za postavitev novega izvedenca - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - ustno zaslišanje izvedenca - predlog stranke
Zaslišanje izvedenke glede na okoliščino, da je dokazna tema nespremenjena, ne pomeni novega dokaza, zaradi česar sodišče za zaslišanje ne potrebuje posebnega dokaznega predloga pravdnih strank.
V zvezi z odmero odškodnine iz naslova pretrpljenih duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti je neprepričljivo toženkino pritožbeno sklicevanje na primere iz sodne prakse. Slednja v pritožbi navaja zgolj nominalno prisojene zneske odškodnin, in sicer ne glede na to, kdaj je bila sodba na prvi stopnji, s katero je bila odškodnina odmerjena, izdana.
Tar. št. 20 OT, s katero je določena odvetniška nagrada za zastopanje na naroku, nima posebnega določila o vrednotenju pripravljalnega naroka ali glavne obravnave, ki se izvede po njegovem zaključku.
priposestvovanje - dobroverna lastniška posest - kogentne določbe zakona - dobra vera - nedobrovernost - opravičljiva zmota - nepoznavanje prava - kmetijsko zemljišče - odobritev pravnega posla na upravni enoti
Upoštevaje konkretne okoliščine primera bi tožnika morala in mogla vedeti, da nista lastnika kupljenih nepremičnin, in torej nista bila v opravičljivi zmoti oziroma dobroverna. Ne samo, da se nista vknjižila, da davščine niso bile plačane in da predvidena parcelacija ni bila izvedena, kar naj bi bila po njunih lastnih navedbah posledica izmikanja prodajalca, temveč je bistveno predvsem to, da so se pogodbene stranke v sklenjeni pogodbi (izrecno) zavedale, da ni podane odobritve UE in se pogodba sklepa pod pogojem, da bo ta posel odobrila UE. Na podlagi vseh navedenih dejstev sta se tožnika morala in mogla zavedati, da nista pridobila lastninske pravice oziroma neveljavnosti sklenjenega posla, in torej nista imela dobroverne lastniške posesti, pa čeprav sta sklenila pogodbo, plačala kupnino in izvrševala posest. Trditev, da sta tožnika kmeta in da ni razloga, da UE enota ne bi odobrila posla, ne more spremeniti zaključka o njuni nedobrovernosti. Iz te trditve niso mogoči zaključki o opravičljivosti (utemeljenosti) njune zmote, pri čemer je odveč pripomniti, da odobritev UE ni vezana le na presojo statusa kmeta.
najemna pogodba - najem poslovnih prostorov - prenehanje najemne pogodbe - neupravičena obogatitev - uporabnina - prenos pogodbe - uporaba tuje stvari v svojo korist - aktivna legitimacija najemnika - imetnik
Zahtevek na plačilo uporabnine ne pripada le lastniku. V konkretnem primeru je podana aktivna legitimacija najemnika poslovnih prostorov za plačilo uporabnine, ker je imel dovoljenje za oddajo v podnajem, tega pa se je tožena stranka zavedala, saj je bila tudi sama podnajemnica tožeče stranke.
ZST-1 člen 1, 1/3, 19, 31, 31/1, 31/2, 32, 32/2, 34a, 34a/1. ZPP člen 44, 44/2, 44/3.
ugovor zoper plačilni nalog - podlaga za odmero takse - vrednost spornega predmeta - dopustnost pritožbe - posebna pritožba - določitev vrednosti spornega predmeta - ugotovitev vrednosti spornega predmeta - ugotovitveni zahtevek - nedenarni zahtevki - izpodbijanje sklepa skupščine - doplačilo sodne takse
Sodišče druge stopnje najprej pojasnjuje, da je obravnavalo pritožbo tožeče stranke tudi glede uveljavljane zmotne določitve vrednosti spornega predmeta, čeprav je zoper odločitev o ugotovitvi prave vrednosti dopustna posebna pritožba samo, kadar se stranka ne more pritožiti zoper odločbo o glavni stvari. Ustavno skladna pa je razlaga določbe prvega odstavka 34.a člena ZST-1, ki dopušča presojo odmerjene višine sodne takse tudi iz v ugovoru navedenih razlogov, ki se nanašajo na sodno določeno vrednost predmeta postopka za odmero sodne takse.
Če se pojavi utemeljen sum, da je stranka vrednost predmeta oziroma zahtevka ocenila prenizko, ZST-1, kot specialen predpis, v 31. členu prav tako nalaga sodišču korektivno dolžnost, da na primeren način preveri in določi pravo vrednost predmeta oziroma zahtevka. Na tak način ravna tudi sodišče na ugovor druge stranke, da je navedena vrednost zahtevka oziroma predmeta nepravilna.
Pri ugotovitvenih in nedenarnih zahtevkih je vrednost spornega predmeta vezana na vrednost interesa, ki ga tožeča stranka zasleduje s posamezno tožbo.
odškodninska odgovornost upravnika - naloge upravnika - vzdrževanje skupnih delov večstanovanjske stavbe - padec v nezavarovan jašek - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo
Upravnik mora skrbeti za redno vzdrževanje in obratovanje skupnih delov. Bistveni del vzdrževanja jaškov je vsekakor tudi skrb, da so ti pokriti z rešetko. Pri tem ne gre za to, da bi bil upravnik dolžan na splošno in v vsakem trenutku preprečevati možnost nastanka škode, ampak, da ob ustrezni profesionalni skrbnosti opazi morebiti nastalo nevarnost in na primeren način poskrbi za njeno nevtralizacijo, kar v obravnavani zadevi pomeni, da bi poskrbel, da bi se odstranjena rešetka namestila nazaj za jašek.
Pri presoji trenutka nastanka obveznosti dolžnika iz naslova pravdnih stroškov kot stranske terjatve ni pomembno, kdaj je bil pridobljen izvršilni naslov za poplačilo obveznosti, temveč kdaj je obveznost nastala (pred začetkom stečajnega postopka ali po njem). Pri tem je treba upoštevati določbo 151. člena ZPP, ki določa, kdaj pravdni stroški nastanejo, kot tudi določbo 152. člena ZPP, ki določa, da vsaka stranka predhodno sama krije stroške, ki jih povzroči s svojimi dejanji.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00043240
OZ člen 131, 131/1, 131/2, 187, 239, 239/2, 921, 964, 965. ZPP člen 254, 254/2, 254/3, 286, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15. ZGO-1 člen 76, 77, 83.
zavarovanje pred odgovornostjo - odškodninska odgovornost zavarovanca - direktna tožba oškodovanca - direktna tožba proti zavarovalnici - zavarovalno kritje - pogodba o delu - podjemna pogodba - vdor vode - popravilo strehe - sanacija - odgovornost izvajalca - dolžnostno ravnanje - potrebna skrbnost - opustitev dolžne skrbnosti - temelj odškodninske odgovornosti - objektivna odškodninska odgovornost - poslovna odškodninska odgovornost - solidarna odškodninska odgovornost naročnika in izvajalca del na nepremičnini - očitek protispisnosti - obrazloženost sodbe - prekluzija - postavitev novega izvedenca - neizvedba dokaza
Izvajalec del je ravnal v skladu z dolžno skrbnostjo, saj je objekt pred sanacijo strehe zaščitil po pravilih stroke. Objektivno je mogoča tudi večja zaščita, ki pa že presega standard dolžne skrbnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00044312
OZ člen 131, 131/1. ZPP člen 7, 212, 339, 339/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda z delovnim strojem - objektivna odškodninska odgovornost - nevarna stvar - delo s strojem - krivdna odškodninska odgovornost - elementi odškodninskega delikta - nedopustno ravnanje - protipravno ravnanje delodajalca - opustitev dolžnega ravnanja - varno delovno okolje - navodila za varno delo - izključna odgovornost oškodovanca - trditveno in dokazno breme - prekoračitev trditvene podlage tožbe - dokazni postopek - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V okoliščinah konkretnega primera, ko je bilo tožnici naročeno, na kakšen (varen) način mora odpraviti zastoj kondenzatorja, iz obratovanja stroja ne izhaja neobičajno velika škodna nevarnost in zato v konkretnem primeru sam po sebi ni nevaren. S krivdnim ravnanjem ustvarjena nevarnost ne pomeni, da je stvar že sama po sebi nevarna.
Za uspešno uveljavljanje odškodninskega zahtevka morajo biti kumulativno podani vsi elementi odškodninskega delikta: nedopustno oziroma protipravno ravnanje, nastanek škode ter vzročna zveza med ravnanjem in škodo; povzročitelj pa se lahko odgovornosti razbremeni, če dokaže, da je škoda nastala brez njegove krivde. Prvi in glavni element je obstoj nedopustnega ravnanja povzročitelja škode. Tožeča stranka mora zato najprej trditi, nato pa dokazati, v čem naj bi bilo ravnanje delodajalca nedopustno. Na njej je trditveno in dokazno breme glede odločilnega dejstva. Delodajalec je tisti, ki je primarno dolžan zagotoviti varnost in zdravje delavcev, v ta namen jim mora zagotoviti varno delovno orodje oziroma stroje, in izvajati ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev v delovnem procesu. Varno delovno okolje je delodajalec dolžan zagotoviti z ustreznim delovnimi sredstvi, s katerimi se delavci rokujejo, in delovnim okoljem, tudi z ustreznimi opozorili/navodili, organizacijo dela in nadzorom. Delavec pa je tudi sam dolžan (pri delu z določeno stvarjo) ravnati previdno in skladno z navodili in napotki delodajalca.
Trditvena podlaga je okvir spora, brez katerega nasprotna stranka nima možnosti kvalitetne obrambe, sodišče pa nima podlage za izpeljavo dokaznega postopka. Če stranka ne ponudi ustrezne trditvene podlage, je kakršnokoli izvajanje dokazov odveč, naj gre za listinske dokaze ali za zaslišanje prič. Dokazi ne morejo nadomestiti trditev, temveč morajo biti trditve podane v postopku pred sodiščem na način, da jih je mogoče upoštevati v okviru trditvene podlage.
Tožnica ni trdila, da bi se delo, ki ga je opravljala škodnega dne, običajno opravljalo na način, kot se ga je lotila tisti dan, in da bi to delodajalec dopuščal. Ni zatrjevala, da bi delodajalec dopuščal, da bi delala pri odprtih drsnih vratih na stroju v času njegovega delovanja brez popolne in pravilne izklopitve stroja. Prav tako ni trdila, da se kaže opustitev dolžnega ravnanja v opustitvi (stalnega) nadzora nad (nepravilnim) rokovanjem s strojem. Glede na tožbene trditve tožnice tako sodišče ni imelo podlage, da bi ugotavljalo dejstva, da naj bi bila stalna praksa delodajalca tožnice, da so delavci delali pri odprtih vratih na delujočem stroju, da delavcev na to nepravilnost delodajalec ni opozarjal in da ni zagotovil stalnega nadzora nad delavci.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00046878
KZ-1 člen 46, 51, 51/2, 308, 308/3.
prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države - priznanje krivde - odmera kazenske sankcije - višina kazni - olajševalne okoliščine - posebne olajševalne okoliščine - omilitev kazni
Okoliščine kot so obžalovanje, sramovanje, mladost in nekaznovanost same zase nimajo narave posebne olajševalne okoliščine, vendar iz izpodbijane sodbe ne izhaja, da je sodišče prve stopnje vsem tem posebej naštetim olajševalnim okoliščinam dalo posebno olajševalni pomen, ampak je jasno razbrati, da je skupek olajševalnih okoliščin v povezavi s priznanjem krivde pridobil tako kvaliteto posebno olajševalnih okoliščin, da je utemeljen zaključek o pravilnosti odločitve, da je treba kazen (še dodatno) omiliti.
izdaja zamudne sodbe - vročanje tožbe v odgovor - obvestilo o poskusu vročitve - vročanje sodnega pisanja - vročitev tožbe s fikcijo vročitve - nastop fikcije vročitve - rok za odgovor na tožbo - pričetek teka roka - računanje roka
Toženčev odgovor na tožbo je bil prepozen, zato je bila izdana zamudna sodba.
Tožencu je bila tožba vročena z nadomestno vročitvijo (s fikcijo vročitve), ki jo urejata tretji in četrti odstavek 142. člena ZPP.
Dan, ko je bila sodna pošiljka (tožba) dejansko puščena v hišnem predalčniku, je nebistven za računanje rokov. Za začetek teka roka ni odločilno dejstvo, kdaj je naslovnik pisanje prejel v hišni predalčnik. Skladno s četrtim odstavkom 142. člena ZPP je fikcija vročitve nastopila s pretekom 15-dnevnega roka, saj toženec pisanja na pošti v tem roku ni dvignil. Pri tem pa je povsem nepomembno, če se ta rok izteče na soboto, nedeljo ali drug dela prost dan. Takšnemu stališču pritrjuje tudi načelno pravno mnenje občne seje VS z dne 14. 1. 2015, pa tudi sklepi VS RS I Up 214/2011, I Up 725/2011 in X Ips 96/2015.
odškodninska odgovornost - odgovornost stečajnega upravitelja - zastaranje odškodninske terjatve - spletne strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti - stečajni upravitelj - stečajni postopek - protipravno ravnanje - objava na spletni strani AJPES - neizpodbojna zakonska domneva - oškodovanje družbenika - seznanjenost s škodo in storilcem - nastanek škode
V skladu z določilom četrtega odstavka 122. člena ZFPPIPP velja, in nasprotni dokaz ni dovoljen, da se je stranka postopka zaradi insolventnosti ali druga oseba seznanila z vsebino sodne odločbe, vloge druge stranke v tem postopku ali drugega pravnega dejanja s potekom osmih dni po objavi tega pravnega dejanja.
Tožnica je za škodo in povzročitelja izvedela 1. 3. 2015, tožbo v zadevi pa je vložila 9. 4. 2018, to je po poteku tri letnega roka (352. člen OZ), zato je njen zahtevek za povračilo škode zastaran in ga je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo.
uporabnina za nepremičnino - uporaba nepremičnine brez pravne podlage - soglasje o uporabi - posest nepremičnine - dobroverni posestnik - nepošteni posestnik - vrnitev plodov - izgubljeni dobiček - izvedensko mnenje - dokaz s sodnim izvedencem - oddajanje nepremičnine v najem - vgradnja pohištva
V konkretnem primeru, ko je objekt lastninske pravice stanovanje, so plodovi stvari civilni in jih predstavlja uporabnina. V zvezi z nedobrovernim posestnikom pa sodna praksa za osnovni kriterij pri presoji koristi praviloma jemlje tisto korist, ki bi jo nepošteni posestnik lahko imel od stvari, pri čemer pravica izključnega lastnika do uporabnine ni odvisna od tega, kako nedobroverni posestnik izkorišča oziroma ne izkoristi tujo stvar.
ZIZ člen 15, 56, 56/1, 56/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15.
ugovor po izteku roka - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost
Podana je pritožbeno očitana protispisnost, saj je o odločilnem dejstvu, ki se nanaša na poplačilo izterjevane terjatve, nasprotje med tem, kar je navedeno v obrazložitvi izpodbijanega sklepa o vsebini izjave stečajne upraviteljice in njeno samo vsebino.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00046131
KZ-1 člen 186, 186/2.
neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami - ocena verodostojnosti izpovedbe - dejansko stanje
Sodišče prve stopnje je dokazno oceno sprejelo po skrbnem pretehtanju vseh izvedenih relevantnih dokazov, torej je tehtalo vsak dokaz posebej in v zvezi z drugimi dokazi, in na tej podlagi vsa odločilna dejstva pravilno ugotovilo in sprejelo tudi pravilne dokazne zaključke glede ravnanja obtoženca in njegove krivde, ki jih je utemeljilo z razumnimi in življenjsko sprejemljivimi razlogi.
Tudi za eventualno nasprotno tožbo velja, da taksna obveznost nastane ob njeni vložitvi (1. točka 5. člena ZST-1) in ne morda šele v primeru, ko bi bili izpolnjen pogoj za njeno obravnavanje. Uveljavljanje eventualne nasprotne tožbe povzroči vse materialnopravne učinke kot vložitev nasprotne tožbe. Tožnica je v eventualni nasprotni tožbi sama navedla, da jo vlaga v izogib poteku petletnega zastaralnega roka za uveljavljanje njenega denarnega zahtevka. Enako velja tudi za eventualno kumulacijo tožbenih zahtevkov oziroma za uveljavljanje podrejenega (eventualnega) zahtevka (tretji odstavek 182. člena ZPP), s katerim tožnica v pritožbi primerja eventualno nasprotno tožbo. Tudi za podrejeni tožbeni zahtevek je treba plačati sodno takso, čeprav je odločanje o njem pogojno - odvisno od spoznanja, da zahtevek, ki ga tožeča stranka uveljavlja pred njim, ni utemeljen. Če pa sodišče ni odločalo o podrejenem tožbenem zahtevku, je to podlaga za pravico do vrnitve sodne takse (36. člen ZST-1).
OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00042734
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2. OZ člen 41, 41/1. ZZK-1 člen 243.
začasna odredba - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine - zavarovanje nedenarne terjatve - ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe - pogoji za veljavnost pogodbe - pogodba poslovno nesposobne osebe - poslovna sposobnost - ničnost pogodbe - ničnost pooblastila - izbrisna tožba - demenca - dokazni standard verjetnosti
Demenca je kronična napredujoča možganska bolezen, ki prizadene višje možganske funkcije: spomin, mišljenje, orientacijo, razumevanje, računske in učne sposobnosti ter sposobnosti govornega izražanja in presoje. Psihično stanje pokojne A. A. se je od leta 2016 do začetka leta 2020 slabšalo (splošno znano je, da se dementnim bolnikom stanje ne izboljšuje, ampak slabša), zaradi česar ob podpisu pooblastila in sklenitvi prodajne pogodbe ni bila več poslovno sposobna.
spor majhne vrednosti - roki za vloge - zamuda roka - zavrženje vloge kot prepozne - neupoštevanje vloge - neupoštevanje navedb in dokazov
Sankcija za ravnanje stranke v nasprotju z določbami 451. in 452. člena ZPP je ta, da sodišče dejstev in dokazov, ki so navedeni prepozno, ne upošteva, kar pomeni, da ne morejo biti del upoštevnega dejanskega stanja odločbe. Izdaja posebnega sklepa o neupoštevanju teh dejstev ne le, da ni potrebna, v določbah ZPP tudi ni podlage za zavrženje vloge (tožene) stranke iz razloga, ker naj bi bila vložena prepozno (v nasprotju z roki predvidenimi v 451. in 452. členu ZPP).
Ker je pri izdaji sodbe sodeloval sodnik porotnik, ki ni sodeloval na glavni obravnavi, je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 1. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Na to kršitev pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti, zato ni odločilno, da sta stranki na zapisnik navedli, da tega ne bosta uveljavljali kot bistveno kršitev določb postopka.
ZPP člen 244, 244/1, 244/2.. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 12, 12/1, 13, 13/1.
stroški priče - upravičenec - zahteva delodajalca za povrnitev izplačanega nadomestila plače
Delodajalec, če gre za delavca, je tisti, ki poda zahtevo za povrnitev izplačanega nadomestila plače. Zahtevo poda, potem ko delavcu, ki je bil zaslišan kot priča, nadomestilo plače izplača. Sodišče prve stopnje je nepravilno s sklepom, sprejetim na naroku za glavno obravnavo dne 16. 9. 2020, ko je priči izročilo obrazec, priči naložilo, da izpolnjen obrazec vrne v roku 15 dni, sicer priglašenih stroškov ne bo odmerilo (priznalo). Ta rok bi iztekel dne 1. 10. 2020, kar pa je, preden je delodajalec priči izplačal nadomestilo plače za september 2020.