Sodišče prve stopnje je obtoženca spoznalo za krivega na podlagi novele Kazenskega zakonika (KZ-1G), ki ga izpostavlja pritožnica in je kazen odmerilo in omililo v skladu z omilitvenimi določili, ki se z novelo KZ-1G niso spremenile. Nobene podlage ni za pritožbeno navedbo, da je sodišče prve stopnje ocenilo, da je določba 308. člena KZ-1G oziroma predpisana zaporna kazen protiustavna, zato je ta pritožbena navedba odveč. Pritožnica trdi, da je sodišče prve stopnje olajševalnim okoliščinam dalo preveliko težo in ocenjuje, da te ne predstavljajo posebnih olajševalnih okoliščin. To je nerazumljivo, saj je sama tožilka predlagala (enako predlaga v pritožbi) omiljeno kazen, kar pomeni, da tudi pritožnica ocenjuje, da je podana posebna olajševalna okoliščina, ki se najmanj kaže v priznanju krivde na predobravnavnem naroku ter v odsotnosti obteževalnih okoliščin, ki bi omilitev kazni omajala.
dedovanje - zapuščina - lastnina zapustnika - lastninska pravica - neusklajenost dejanskega in zemljiškoknjižnega stanja - zemljiška knjiga
V primeru neusklajenega zemljiškoknjižnega in dejanskega stanja se zapuščinsko sodišče ne more sámo odločati o lastništvu oziroma o tem, ali določene nepremičnine spadajo v zapustnikovo zapuščino ali ne.
uporabnina za nepremičnino - uporaba nepremičnine brez pravne podlage - soglasje o uporabi - posest nepremičnine - dobroverni posestnik - nepošteni posestnik - vrnitev plodov - izgubljeni dobiček - izvedensko mnenje - dokaz s sodnim izvedencem - oddajanje nepremičnine v najem - vgradnja pohištva
V konkretnem primeru, ko je objekt lastninske pravice stanovanje, so plodovi stvari civilni in jih predstavlja uporabnina. V zvezi z nedobrovernim posestnikom pa sodna praksa za osnovni kriterij pri presoji koristi praviloma jemlje tisto korist, ki bi jo nepošteni posestnik lahko imel od stvari, pri čemer pravica izključnega lastnika do uporabnine ni odvisna od tega, kako nedobroverni posestnik izkorišča oziroma ne izkoristi tujo stvar.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00043474
ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/1, 165/2, 188, 188/2, 254, 254/2, 254/3. OZ člen 179. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 20, 38, 38/1.
nepremoženjska škoda - odmera odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - delno plačilo odškodnine - valorizacija delnega plačila - odmera pravdnih stroškov - nagrada za sestavo odškodninskega zahtevka - pripravljalni narok - razlog za postavitev novega izvedenca - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - ustno zaslišanje izvedenca - predlog stranke
Zaslišanje izvedenke glede na okoliščino, da je dokazna tema nespremenjena, ne pomeni novega dokaza, zaradi česar sodišče za zaslišanje ne potrebuje posebnega dokaznega predloga pravdnih strank.
V zvezi z odmero odškodnine iz naslova pretrpljenih duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti je neprepričljivo toženkino pritožbeno sklicevanje na primere iz sodne prakse. Slednja v pritožbi navaja zgolj nominalno prisojene zneske odškodnin, in sicer ne glede na to, kdaj je bila sodba na prvi stopnji, s katero je bila odškodnina odmerjena, izdana.
Tar. št. 20 OT, s katero je določena odvetniška nagrada za zastopanje na naroku, nima posebnega določila o vrednotenju pripravljalnega naroka ali glavne obravnave, ki se izvede po njegovem zaključku.
ZST-1 člen 1, 1/3, 19, 31, 31/1, 31/2, 32, 32/2, 34a, 34a/1. ZPP člen 44, 44/2, 44/3.
ugovor zoper plačilni nalog - podlaga za odmero takse - vrednost spornega predmeta - dopustnost pritožbe - posebna pritožba - določitev vrednosti spornega predmeta - ugotovitev vrednosti spornega predmeta - ugotovitveni zahtevek - nedenarni zahtevki - izpodbijanje sklepa skupščine - doplačilo sodne takse
Sodišče druge stopnje najprej pojasnjuje, da je obravnavalo pritožbo tožeče stranke tudi glede uveljavljane zmotne določitve vrednosti spornega predmeta, čeprav je zoper odločitev o ugotovitvi prave vrednosti dopustna posebna pritožba samo, kadar se stranka ne more pritožiti zoper odločbo o glavni stvari. Ustavno skladna pa je razlaga določbe prvega odstavka 34.a člena ZST-1, ki dopušča presojo odmerjene višine sodne takse tudi iz v ugovoru navedenih razlogov, ki se nanašajo na sodno določeno vrednost predmeta postopka za odmero sodne takse.
Če se pojavi utemeljen sum, da je stranka vrednost predmeta oziroma zahtevka ocenila prenizko, ZST-1, kot specialen predpis, v 31. členu prav tako nalaga sodišču korektivno dolžnost, da na primeren način preveri in določi pravo vrednost predmeta oziroma zahtevka. Na tak način ravna tudi sodišče na ugovor druge stranke, da je navedena vrednost zahtevka oziroma predmeta nepravilna.
Pri ugotovitvenih in nedenarnih zahtevkih je vrednost spornega predmeta vezana na vrednost interesa, ki ga tožeča stranka zasleduje s posamezno tožbo.
Pri presoji trenutka nastanka obveznosti dolžnika iz naslova pravdnih stroškov kot stranske terjatve ni pomembno, kdaj je bil pridobljen izvršilni naslov za poplačilo obveznosti, temveč kdaj je obveznost nastala (pred začetkom stečajnega postopka ali po njem). Pri tem je treba upoštevati določbo 151. člena ZPP, ki določa, kdaj pravdni stroški nastanejo, kot tudi določbo 152. člena ZPP, ki določa, da vsaka stranka predhodno sama krije stroške, ki jih povzroči s svojimi dejanji.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00042729
ZPND člen 3, 3/2, 3/3, 3/5, 3/8, 19, 22a, 22b, 22b/4. ZBPP člen 46. ZOdv člen 17, 17/5.
preprečevanje nasilja v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - fizično nasilje - psihično nasilje - ponavljajoče se fizično in psihično nasilje - zalezovanje - izrek ukrepov - prepoved približevanja zaradi nasilnih dejanj - psihiatrično zdravljenje - ljubosumje - brezplačna pravna pomoč
Znaki fizičnega nasilja so v konkretnem primeru izpolnjeni ne glede na to, ali so nastale telesne poškodbe pri žrtvi ali ne.
Ni odločilno, da udeleženca ne živita več skupaj, kakor tudi ne dejstvo, da se nasprotni udeleženec trenutno nahaja v priporu. Odločilna je okoliščina, da je treba glede na pretekla ravnanja nasprotnega udeleženca, zavarovati predlagateljico pred njegovim nasiljem, zato so mu bili izrečeni ukrepi, ki prepovedujejo udeležencu vsakršno srečanje ali vzpostavitev kontakta s predlagateljico.
odškodninska odgovornost - odgovornost stečajnega upravitelja - zastaranje odškodninske terjatve - spletne strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti - stečajni upravitelj - stečajni postopek - protipravno ravnanje - objava na spletni strani AJPES - neizpodbojna zakonska domneva - oškodovanje družbenika - seznanjenost s škodo in storilcem - nastanek škode
V skladu z določilom četrtega odstavka 122. člena ZFPPIPP velja, in nasprotni dokaz ni dovoljen, da se je stranka postopka zaradi insolventnosti ali druga oseba seznanila z vsebino sodne odločbe, vloge druge stranke v tem postopku ali drugega pravnega dejanja s potekom osmih dni po objavi tega pravnega dejanja.
Tožnica je za škodo in povzročitelja izvedela 1. 3. 2015, tožbo v zadevi pa je vložila 9. 4. 2018, to je po poteku tri letnega roka (352. člen OZ), zato je njen zahtevek za povračilo škode zastaran in ga je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo.
najemna pogodba - najem poslovnih prostorov - prenehanje najemne pogodbe - neupravičena obogatitev - uporabnina - prenos pogodbe - uporaba tuje stvari v svojo korist - aktivna legitimacija najemnika - imetnik
Zahtevek na plačilo uporabnine ne pripada le lastniku. V konkretnem primeru je podana aktivna legitimacija najemnika poslovnih prostorov za plačilo uporabnine, ker je imel dovoljenje za oddajo v podnajem, tega pa se je tožena stranka zavedala, saj je bila tudi sama podnajemnica tožeče stranke.
ZIZ člen 15, 56, 56/1, 56/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15.
ugovor po izteku roka - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost
Podana je pritožbeno očitana protispisnost, saj je o odločilnem dejstvu, ki se nanaša na poplačilo izterjevane terjatve, nasprotje med tem, kar je navedeno v obrazložitvi izpodbijanega sklepa o vsebini izjave stečajne upraviteljice in njeno samo vsebino.
Sklep o začasni odredbi je bil izdan za zavarovanje nedenarne terjatve po 272. členu ZIZ. Pogojev po 270. členu ZIZ za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve sodišče ni presojalo, saj je bil tudi predlog za izdajo začasne terjatve podan le glede nedenarne terjatve, tj. primarnega zahtevka. Ker je bilo o primarnem zahtevku že pravnomočno odločeno, je skladno s s tretjim odstavkom 278. člena ZIZ v zvezi s tretjo točko prvega odstavka 264. člena ZIZ podan razlog za ustavitev postopka in razveljavitev opravljenih dejanj.
varstvo lastninske pravice - sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - protipravno vznemirjanje lastnika - vznemirjanje kot pravni standard - vodovodne naprave - vodovodna cev - poseg v tujo lastnino
Če kdo tretji protipravno vznemirja lastnika, in sicer kako drugače ne pa z odvzemom stvari, lastnik s tožbo zahteva, da vznemirjanje preneha in se prepove nadaljnje vznemirjanje. Zakonski pojem vznemirjanja je pravni standard, ki ga opredeljuje pravna teorija v vsakem posameznem primeru pa ga napolni sodna praksa. Potreba po sodnem varstvu predpostavlja ugotovitev, da bo brez posredovanja sodišča verjetno prišlo do ponovnega posega v pravno varovano dobrino (do protipravnega vznemirjanja oziroma do njegove ponovitve). Trajno vznemirjanje pa tak sklep zaradi trajnosti omogoča samo po sebi in ga ni potrebno, ker izhaja že iz okoliščin primera, izkazati in predhodno zatrjevati.
Z napeljavo vodovoda po parceli tožeče stranke je bila njena lastninska pravica vznemirjena, ravnanje tožene stranke pa protipravno, saj brez pravne podlage ne sme izkoriščati toženkine lastnine tako, da jo obremeni s služnostjo vodovoda. Zato ima ravnanje tožene stranke vse elemente protipravnosti. Potrebo po sodnem varstvu pa predpostavlja ugotovitev, da je bila vodovodna napeljava v zemljišče tožeče stranke vkopana sedem let, kar ustreza pojmu trajno vznemirjanje.
Večkratno škropljenje trave s strupom predstavlja protipravno ravnanje in ni moglo biti opravljeno v dobri veri, saj je tožena stranka škropila preko ograje, ki je štirideset let predstavljala mejo med sosednjima zemljiščema.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00046878
KZ-1 člen 46, 51, 51/2, 308, 308/3.
prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države - priznanje krivde - odmera kazenske sankcije - višina kazni - olajševalne okoliščine - posebne olajševalne okoliščine - omilitev kazni
Okoliščine kot so obžalovanje, sramovanje, mladost in nekaznovanost same zase nimajo narave posebne olajševalne okoliščine, vendar iz izpodbijane sodbe ne izhaja, da je sodišče prve stopnje vsem tem posebej naštetim olajševalnim okoliščinam dalo posebno olajševalni pomen, ampak je jasno razbrati, da je skupek olajševalnih okoliščin v povezavi s priznanjem krivde pridobil tako kvaliteto posebno olajševalnih okoliščin, da je utemeljen zaključek o pravilnosti odločitve, da je treba kazen (še dodatno) omiliti.
izdaja zamudne sodbe - vročanje tožbe v odgovor - obvestilo o poskusu vročitve - vročanje sodnega pisanja - vročitev tožbe s fikcijo vročitve - nastop fikcije vročitve - rok za odgovor na tožbo - pričetek teka roka - računanje roka
Toženčev odgovor na tožbo je bil prepozen, zato je bila izdana zamudna sodba.
Tožencu je bila tožba vročena z nadomestno vročitvijo (s fikcijo vročitve), ki jo urejata tretji in četrti odstavek 142. člena ZPP.
Dan, ko je bila sodna pošiljka (tožba) dejansko puščena v hišnem predalčniku, je nebistven za računanje rokov. Za začetek teka roka ni odločilno dejstvo, kdaj je naslovnik pisanje prejel v hišni predalčnik. Skladno s četrtim odstavkom 142. člena ZPP je fikcija vročitve nastopila s pretekom 15-dnevnega roka, saj toženec pisanja na pošti v tem roku ni dvignil. Pri tem pa je povsem nepomembno, če se ta rok izteče na soboto, nedeljo ali drug dela prost dan. Takšnemu stališču pritrjuje tudi načelno pravno mnenje občne seje VS z dne 14. 1. 2015, pa tudi sklepi VS RS I Up 214/2011, I Up 725/2011 in X Ips 96/2015.
odškodninska odgovornost upravnika - naloge upravnika - vzdrževanje skupnih delov večstanovanjske stavbe - padec v nezavarovan jašek - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo
Upravnik mora skrbeti za redno vzdrževanje in obratovanje skupnih delov. Bistveni del vzdrževanja jaškov je vsekakor tudi skrb, da so ti pokriti z rešetko. Pri tem ne gre za to, da bi bil upravnik dolžan na splošno in v vsakem trenutku preprečevati možnost nastanka škode, ampak, da ob ustrezni profesionalni skrbnosti opazi morebiti nastalo nevarnost in na primeren način poskrbi za njeno nevtralizacijo, kar v obravnavani zadevi pomeni, da bi poskrbel, da bi se odstranjena rešetka namestila nazaj za jašek.
misija - tedenski počitek - vojak - odškodnina za neizrabljene dni tedenskega počitka
Za presojo, ali vojaku na mednarodni misiji ni bil omogočen tedenski počitek, je bistveno, katere zadolžitve oziroma obveznosti (naloge) je imel oziroma kaj konkretno je počel v dneh, ki so zavedeni kot prosti.
Večerni sestanki, ki so potekali tako, da je poveljnik oddelka informacije podal na hodniku nastanitvenega objekta, v katerem so vojaki počivali, ter so priče govorile o krajših sestankih brez posebnih formalnosti in obveznosti, ni mogoče šteti za kršitev pravice do tedenskega počitka.
ZDR-1 člen 155, 156.. ZObr člen 97f, 97f/2.. ZSSloV člen 53, 53/2.. URS člen 22.. ZPP člen 7, 212.
plačilo odškodnine - neizkoriščen tedenski počitek - misija - vojska - tedenski počitek - odškodnina za neizrabljene dni tedenskega počitka - dnevni počitek
Tožena stranka neutemeljeno zatrjuje, da je tožniku na mednarodni misiji zagotovila potrebni počitek, s tem ko mu je zagotovila počitek v trajanju 7,5 ur. Ureditev potrebnega počitka po ZSSloV ne pomeni, da pripadnikom ne pripada dnevni počitek v trajanju najmanj 12 oziroma 11 ur.
Za presojo, ali vojaku na mednarodni misiji ni bil omogočen tedenski počitek, je bistveno, katere zadolžitve oziroma obveznosti (naloge) so mu bile odrejene oziroma kaj konkretno je počel v dneh, ki so zavedeni kot prosti.
razlika v plači - jezikovna razlaga - aneks k pogodbi o zaposlitvi - bruto plača
Sodišče prve stopnje je utemeljeno izhajalo iz jezikovne razlage, ki določa zunanjo mejo možnih razlag, in tako pravilno ugotovilo, da je bila osnovna plača v aneksu št. 1 z dne 1. 4. 2011 in aneksu št. 2 z dne 1. 4. 2015 določena za 156 ur mesečno, saj je izrecno spremenjen le znesek osnovne plače, druge določbe pa so ostale nespremenjene. Skupnega namena pogodbenih strank, ki bi bil v tem, da je osnovna plača v aneksih določena za 174 ur mesečno, ni ugotovilo oziroma ga toženka ni dokazala.