CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00041985
DZ člen 138, 138/1, 141, 161, 162, 162/1, 162/1-3, 173, 173/1. ZPP člen 214, 214/1, 214/4.
zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - dodelitev otroka - varstvo koristi otroka - stiki otrok s starši - preselitev zakonca in otrok - izvrševanje stikov - enakopravnost staršev pri izvajanju stikov - preživnina otrok - priznanje sklopa dejstev - začasne odredbe v družinskih sporih - začasna odredba o stikih - odvzem pravice do stikov - omejitev pravice do stikov - COVID-19 - restriktiven pristop - tehtanje neugodnih posledic izdaje začasne odredbe - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe
Pri odločanju o dodelitvi otrok je bolj pomembno, da so otroci dodeljeni v vzgojo in varstvo tistemu od staršev, ki ima boljše starševske kapacitete, kot tistemu, pri katerem bi imeli boljše stanovanjske pogoje. Drugačna odločitev bi bila v nasprotju s temeljnim načelom, ki mora prevevati vsako odločanje o otrokovih pravicah - načelom njihove koristi.
Vrhovno sodišče RS je zavzelo načelno stališče, da naj oba roditelja skrbita za prevoze otrok na stike in s stikov, pri čemer ni odločilna finančna plat tega vprašanja, ampak to, da sodelovanje obeh staršev pokaže otrokom, da pri izvrševanju stikov sodelujeta in sta v odnosu do njih enakopravna.
Le če je nujno, se v skladu s prvim odstavkom 173. člena DZ enemu ali obema od staršev omeji ali odvzame pravico do stikov, če je otrok zaradi teh stikov ogrožen in je mogoče le z omejitvijo ali z odvzemom pravice do stikov v zadostni meri zavarovati njegove koristi. Poseg v pravico do stikov je hud poseg ne le v starševsko skrb oziroma pravico, temveč v prvi vrsti v pravico otrok, da imajo (redne in kontinuirane) stike s tistim od staršev, s katerim ne živijo, da na ta način ohranjajo povezanost in z njim vzdržujejo čim bolj poln odnos. Okoliščina, da je (bila) v državi razglašena epidemija COVID-19, sama po sebi ni razlog za izdajo ukrepa sodišča. Ob tehtanju nevarnosti, da otroka zbolita in nevarnosti, da se odtujita od očeta zaradi nekajmesečne odsotnosti stikov, je treba dati prednost osebnim stikom z očetom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00082281
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 4, 4/2, 5. ZVPot člen 22, 23, 24. ZPotK člen 5, 6, 6/1, 6/2, 7, 7/1, 7/1-5, 7/1-9, 7/2. OZ člen 372. ZPP člen 163, 163/4, 213, 270, 270/2.
potrošniška kreditna pogodba - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - valutna klavzula - valutno tveganje - aleatorna pogodba - valorizacija denarnih obveznosti - obveznosti pred sklenitvijo kreditne pogodbe - vsebina kreditne pogodbe - varstvo potrošnikov - ničnost pogodbe - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - sodna praksa SEU - pogodbeni pogoji - nejasni pogodbeni pogoji - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - vsebina pojasnilne dolžnosti - način posredovanja informacij - standard profesionalne skrbnosti - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - čas sklenitve pogodbe - načelo vestnosti in poštenja - dobra vera - slaba vera banke - prepoved zlorabe pravic - načelo enake vrednosti dajatev - prepoved povzročanja škode - dokazi in izvajanje dokazov - opredelitev do dokaznih predlogov - dokazovanje pravno odločilnih dejstev - dolžnost povrnitve stroškov postopka - odločanje o stroških postopka s posebnim sklepom - neizdaja posebnega sklepa - odločitev o stroških postopka v sodbi
V naslednji fazi - ko je ugotovilo, da pisni pogodbi vsebujeta jasna in razumljiva določila o medsebojnih pravicah in obveznostih - je sodišče prve stopnje raziskalo, ali sta bila tožnika (potrošnika) obveščena o posebnostih sklepanja kreditnih pogodb v tuji valuti in tveganjih, ki jih s sklepanjem takih pogodb prevzemata. To dokazovanje - v nadaljevanju bo opredeljeno kot izpolnitev toženkine pojasnilne dolžnosti - je izvedlo z zaslišanjem strank in prič ter obravnavo listinskih dokazov. Na osnovi dokazov, ki niso potrdili nepravilnosti v fazi sklepanja kreditnih pogodb, in drugih ugotovljenih okoliščin je opravilo tudi presojo dovoljenosti pogodbene vsebine, ki jo terjajo argumenti, s katerimi tožeča stranka utemeljuje ničnost in izpodbojnost sklenjenih kreditnih pogodb. Ugotovilo je, da sta bili kreditni pogodbi pravno veljavno sklenjeni in da ni razlogov za njuno razveljavljanje.
Kriterije v zvezi z obsegom pojasnilne dolžnosti banke je začrtalo Sodišče EU, Vrhovno sodišče RS pa jih je povzelo v sklepu II Ips 201/2017 in drugih odločbah. Iz vseh navedenih pravnih virov sledi, da mora biti kreditojemalec ne le seznanjen z možnostjo zvišanja ali znižanja vrednosti tuje valute, v kateri mora odplačevati kredit, temveč mora imeti tudi možnosti za oceno potencialno znatnih ekonomskih posledic pogodbenega pogoja ter njegovega vpliva na prevzete finančne obveznosti, torej skupne stroške kredita. Biti mora obveščen, da prevzema valutno tveganje, ki ga bo ob devalvaciji valute, v kateri prejema odhodek, morda težko nosil. To med drugim pomeni pregledno pojasnjeno konkretno delovanje mehanizma, v katerega spada zadevni pogoj ter, če je to primerno, povezavo med tem mehanizmom in mehanizmom, določenim z drugimi pogoji, na podlagi česar lahko potrošnik z natančnimi in razumljivi merili presodi, kakšne so ekonomske posledice, ki se jim izpostavlja. Pri tem je treba upoštevati ne le vsebino same pogodbe, temveč vse oglase in informacije, ki so bile potrošniku posredovane v okviru pogajanj. Pritožnik te kriterije izpostavlja, poudarja posamezne od njih, opisuje jih s sklicevanjem na posamezne člene Direktive 93/13, ne interpretira pa jih drugače kot so interpretirane v sodni praksi in kakor jih je uporabilo sodišče prve stopnje.
Pravilno je pritožbeno stališče, da je pogodbeno določilo o izpolnjevanju - v eurski protivrednosti CHF določenih anuitet - bistven element pogodbe. Táko je tudi stališče prvostopenjskega sodišča, ki je ugotovilo, da gre za enostransko, v naprej pripravljeno določilo in pogodbo kot celoto. V 38. točki obrazložitve se je prvostopenjsko sodišče sklicevalo na drugi odstavek 4. člena Direktive 93/13, po katerem ocena nedovoljenosti pogojev glavnega predmeta pogodbe ni predvidena, če je pogoj zapisan v jasnem in razumljivem jeziku, torej če ni določen nejasno. Upoštevajoč 23. in 24. člen ZVPot pa je ugotovilo tudi vsa dejstva, potrebna za presojo ne/poštenosti pogodbenih pogojev; tudi glede glavnega predmeta pogodbe. Tudi glede glavnega predmeta je torej zadoščeno zahtevi po presoji, ki jo terja ZVPot z vključitvijo stanovanjskih in hipotekarnih kreditov v sistem varstva po ZPotK in zahtevi po presoji, kakršno terja Direktiva 93/13.
tožbeni zahtevek - trditve o dejstvih - pravna podlaga zahtevka - nevezanost sodišča na pravno podlago - zakupna (najemna) pogodba
Tožniku v tožbi (pa tudi pozneje v postopku) namreč ni treba navesti, katera pravna norma za tista dejstva, ki jih v tožbi navaja, določa takšno pravno posledico, kot se izraža v tožbenem zahtevku. Sodnik vzame tožbo v postopek tudi tedaj, če tožeča stranka ni navedla pravne podlage tožbenega zahtevka, če pa jo je navedla, sodnik ni vezan nanjo.
ZIZ člen 38, 293. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) tarifna številka 1, 2, 2-6. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 67, 78, 78/2, 78/6.
Če se premičnine vpisujejo v register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin, se rubež opravi že z vpisom sklepa o izvršbi v ta register. V takem primeru ima izvršitelj pravico do plačila za posebne vrste rubežev, med katere sodi tudi vložitev zahteve za vpis rubeža ter prepovedi odtujitve v uradni register zastavljenih premičnin in zastavnih pravic.
Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijanega sklepa pravilno ugotovilo, da je rok za plačilo sodne takse toženi stranki iztekel s potekom 15 dnevnega roka od domneve vročitve naloga, to je 30. 10. 2020, kar je v skladu s četrtim odstavkom 142. člena v zvezi s šestim odstavkom 142. člena ZPP. Tožena stranka sodne takse v navedenem roku, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, ni plačala, česar tožena stranka s pritožbo niti ne napada.
Sodišče prve stopnje je v napadenem sklepu pravilno pojasnilo, da v opisu dejanja, ki ga obtožni predlog očita obdolženemu B.P., ni konkretiziran zakonski znak lažnivega prikazovanja dejanskih okoliščin in ni razviden obdolženčev goljufiv namen, ki mora biti pri kaznivem dejanju po prvem odstavku 211. člena KZ-1 podan ob sklenitvi posla, temveč je opisana le običajna neizpolnitev pogodbe, torej kršitev civilnopravnega razmerja.
zavarovanje ao plus - zavarovalno kritje - splošni pogoji - poškodba rame - tuja pomoč - višina škode - pravična denarna odškodnina - nepošten pogodbeni pogoj
Pogodbeni pogoji, ki krijejo le škodo zaradi telesnih poškodb vsakokratnemu vozniku in ne dodatno poškodovanih stvari, katere koli naj si že bodo, niso nepošteni. Smisel takega zavarovanja je v tem, da voznik ne glede na krivdo, torej tudi, če je za svoje poškodbe kriv sam, kot je bila tožnica, ki ji je pri vožnji spodrsnilo in je padla, dobi za svoje telesne poškodbe odškodnino. Splošni pogoji, ki odrekajo kritje zahtevkov za škodo zaradi poškodovanja stvari, so tako glede na namen samega zavarovanja tudi laičnemu bralcu jasni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00047581
ZPP člen 286.
škodni dogodek - zavarovalnina - zavarovalna polica - splošni pogoji nezgodnega zavarovanja - vzročna zveza med škodnim dogodkom in nastalo škodo - invalidnost - telesna poškodba - poškodba gležnja - omejena gibljivost gležnja - degenerativne spremembe - informativni dokaz - izvedensko mnenje - dokaz s sodnim izvedencem
Izvedenec medicinske stroke je prepričljivo pojasnil, da poškodba pri tožniku ni povzročila invalidnosti (omejene gibljivosti desnega gležnja). Minimalno omejena gibljivost zgornjega skočnega sklepa je posledica začetnih degenerativnih sprememb, ki same po sebi zmanjšujejo gibljivost gležnja.
začasna odredba v družinskih sporih - izdaja začasne odredbe po uradni dolžnosti - odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe - redni postopek - sprememba izvajanja stikov - ukrepi za varstvo koristi otroka - ogroženost otroka - izkazana ogroženost otroka - ukinitev stikov z otrokom - stiki pod nadzorom - spolna zloraba otroka - izkaz verjetnosti - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - pravica do osebnih stikov staršev in otrok - pravica do kontradiktornosti - kontradiktornost postopka - izvedba dokazov - zavrnitev dokaznih predlogov
Poseg v pravico do kontradiktornosti postopka je podan v primeru, če sodišče ne izvede predlaganih dokazov, ki so pomembni za odločitev. Sodišče zato ne sme brez utemeljenega razloga zavrniti dokaznega predloga udeleženca postopka. V konkretnem primeru pa je sodišče prve stopnje v obrazložitvi sklepa navedlo prepričljive razloge, zaradi katerih predlog predlagateljice ni utemeljen, iz katerih tudi izhaja, zakaj sodišče ni izvedlo vseh dokazov, ki jih je predlagala predlagateljica.
III. kategorija invalidnosti - nadomestilo za invalidnost
Tudi po stališču pritožbenega sodišča je za odločitev v zadevi odločilno že nesporno dejstvo, da tožnica vse do 11. 3. 2019 ni imela plačanih prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Kot je to poudarilo pritožbeno sodišče že v drugi zadevi, zaradi neplačevanja prispevkov ni mogoče šteti, da je tožnica dejavnost sploh opravljala oziroma, da jo je opravljala v skladu s preostalo delovno zmožnostjo. Kot to pravilno poudarja sodišče prve stopnje se namreč obdobje zavarovanja zavarovancu, ki je v obvezno zavarovanje vključen na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti (17. člen ZPIZ-2) in ki je skladno s 1. alinejo prvega odstavka 152. člena ZPIZ-2 sam zavezan za plačilo prispevkov, obdobje zavarovanja v pokojninsko dobo na podlagi 133. člena ZPIZ-2 upošteva le, če so za obdobje zavarovanja tudi plačani predpisani prispevki. Naknadno plačilo prispevkov pa ima učinek le za naprej, torej ex nunc, ne pa za nazaj. Ker je tožnica plačala prispevke za nazaj ji torej v tem primeru pravica do izplačevanja nadomestila pripada od plačila prispevkov dalje, ne pa za nazaj in so torej s tem v zvezi pritožbene navedbe neutemeljene.
ZFPPIPP člen 105, 105/2, 355, 355/3, 355/3-6, 357, 357/1. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 21. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
V kolikor je upravitelj v predračunu stroškov predvidel stroške v dejanski višini, bi moral natančneje pojasniti višino posameznega od zgoraj navedenih stroškov, za katere predvideva, da bodo nastali v skupnem znesku 40,00 EUR + DDV mesečno.
Potni stroški so v predračunu stroškov le okvirno predvideni in se bodo plačali, kot je to pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, glede na konkretno potrebo, če bodo nastali in v odvisnosti od razdalje.
ZPP člen 105, 108, 108/5, 111.. ZDSS-1 člen 66, 73.
zavrženje tožbe - nepopolna tožba
Ker tožnik v postavljenem 15-dnevnem roku do 9. 11. 2020 ni dopolnil tožbe in skladno s sklepom ni posredoval dokončne odločbe tožene stranke, niti ni vložil prošnje za brezplačno pravno pomoč, da bi rok določen v sklepu, začel teči kasneje od prejema odločbe o brezplačni pravni pomoči, je sodišče prve stopnje tožnikovo tožbo v skladu s petim odstavkom 108. člena ZPP z izpodbijanim sklepom pravilno zavrglo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00042520
OZ člen 179, 182. ZPP člen 340.
odškodninska odgovornost - višina denarne odškodnine - nepremoženjska škoda - prometna nesreča - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - pravična denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - okoliščine konkretnega primera - upoštevanje specifičnega položaja oškodovanca in razpona odškodnin v podobnih primerih - objektivni in subjektivni vidik - pravilna ugotovitev dejanskega stanja
Pritožba kot argument za previsoko odmerjeno odškodnino v tem delu navaja, da je tožnik zaključil bolniški stalež že 6. 5. 2016, kar dokazuje, da močnejših bolečin ni več čutil. Navedenemu pritožbeno sodišče ne more slediti, saj dejstvo, da je tožnik zaključil z bolniškim staležem, še ne izkazuje, da tožnik ne bi več čutil bolečin. V postopku postavljeni izvedenec medicinske stroke v zvezi s poškodbami, ki jih je utrpel tožnik, navaja, da povzročajo lahke telesne bolečine od nekaj tednov do več mesecev in da je tožnik po njegovi oceni občasne lahke telesne bolečine trpel okrog treh mesecev.
ZIZ člen 101, 101-2, 101-11, 102, 102/1, 102/3. ZFPPIPP člen 389, 389/2, 389/2-2. URS člen 2, 14, 22, 34. ZPIZ-2 člen 63, 175. ZOPDA člen 1, 4, 5, 6, 6/2.
postopek osebnega stečaja - prejemki izvzeti iz stečajne mase - prejemki, ki so izvzeti iz izvršbe - odškodnina za poklicno bolezen - odškodnina zaradi izpostavljenosti azbestu - razlaga zakona - teleološka (namenska) razlaga - gramatikalna razlaga - pravna država - enakost pred zakonom - enako varstvo pravic - pravice iz naslova invalidnosti - II. kategorija invalidnosti - III. kategorija invalidnosti - status invalida - eksistenčni minimum - nadaljnje poslovanje dolžnika - namen odškodnine - načelo sorazmernosti - interes upnika - socialna varnost - namen stečajnega postopka - namen izvršilnega postopka
Pri dolžniku je bila ugotovljena poklicna bolezen po 4. členu v zvezi s 1. členom ZOPDA, ki je nastala zaradi izpostavljenosti azbestnemu prahu ali prahu materialov, ki vsebujejo azbest v času proizvodnje, uporabe in odstranjevanja azbestnih izdelkov (1. člen ZOPDA). ZOPDA izplačila odškodnine po 5. členu ne pogojuje z ugotovljeno invalidnostjo.
Dolžnik nima statusa invalida niti njegove življenjske funkcije zaradi poklicne bolezni (kot to izhaja iz Odločbe Vlade RS z dne 14. 6. 2018) niso zmanjšane. Zato odškodnine, ki mu je bila priznana po določbah ZOPDA, ni mogoče šteti kot prejemek po 2. točki 101. člena ZIZ, saj je pravica do tega prejemka pogojena s prej ugotovljeno in priznano invalidnostjo.
Zakonodajalec te odškodnine ni določil kot prejemek, ki bi bil izvzet iz izvršbe, čeprav bi glede na ureditev v 101. členu ZIZ to moral storiti, v kolikor bi bil njegov namen takšen.
Namen določb 101. (in 102. člena ZIZ) je zagotoviti eksistenčni minimum dolžnika oziroma njegovo socialno varnost in socialno varnost oseb, ki jih mora dolžnik preživljati ter omogočiti nadaljnje poslovanje dolžnika. Poudarjen je torej socialni oziroma premoženjski status dolžnika. Iz izvršbe so tako izvzeti prejemki, ki mu ta status zagotavljajo oziroma zagotavljajo ohranjanje zaposlitve ali dejavnosti, s katero se dolžnik ukvarja. Odškodnina po ZOPDA zato ni primerljiva z nobenim od prejemkov iz 101. člena ZIZ, niti po vsebini niti namenu, zaradi katerega osebe te prejemke prejemajo.
poškodba pri športu - odgovornost smučarskega kluba - skrbnost ravnanja - odgovornost trenerja - protipravno ravnanje - vmesna sodba
Pravilno načrtovanje vadbe je eno najpomembnejših področij športnega procesa tekmovalnih športnikov. Ni sporno, da bi tožnik četrto zaletno mesto skakalnice lahko uporabil oziroma bi ga moral uporabiti zaradi tekmovalnih dosežkov v kasnejših fazah treningov. V obravnavanem primeru je sporno, ali je trener v konkretnem primeru ravnal na ustaljen in strokovno dopusten način, kot bi ravnal vsak trener na prvem treningu, glede na tožnikove psihične, tehnične in specialno motorične dejavnike.
ZST-1 člen 1, 5, 11, 12, 13, 13/1, 13/5, 14a, 14a/3. ZPP člen 105a, 319.
predlog za taksno oprostitev - pravnomočno zavrženje predloga - nov predlog za oprostitev plačila sodnih taks - spremenjene okoliščine - nastanek taksne obveznosti - plačilni nalog - rok za vložitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks - rok za plačilo sodne takse - začetek teka roka za plačilo sodne takse - izpolnitveni rok - pravni pouk v plačilnem nalogu - neplačilo sodne takse - opozorilo na pravne posledice neplačila sodne takse - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - fikcija umika - domneva umika pritožbe
Po stališčih sodne prakse predlog za oprostitev plačila sodne takse vedno vključuje tudi predlog za obročno plačevanje oziroma odlog plačila, in sicer ne glede na to, ali je stranka to v predlogu izrecno predlagala ali ne.
Predlog za taksno oprostitev je bil pravnomočno zavržen. Pravnomočni postanejo tudi procesni sklepi. To pa pomeni, da so nanje vezane tako stranke kot sodišče. Iste stvari ne sme na novo obravnavati in o njej odločati, če je bilo o stvari že pravnomočno razsojeno (drugi odstavek 319. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1). Prepoved ne bis in idem po ustaljenih stališčih sodne prakse velja tudi v postopku za oprostitev plačila sodne takse. Predlog za taksno oprostitev, ki vključuje predlog za odlog ali obročno plačilo sodne takse, za en postopek in ob enakih okoliščinah, lahko stranka poda le enkrat.
Ponovno odločanje o tovrstnem predlogu (po pravnomočni odločitvi o prvem predlogu) je mogoče le v primeru spremenjenih okoliščin, ki pa jih pritožnika ne zatrjujeta.
Določba prvega odstavka 13. člena ZST-1 upravičencu do oprostitve plačila sodnih taks ne omogoča dvojnega ali celo večkratnega odločanja o taksni oprostitvi. Določa le časovno točko, do katere mora zainteresirana stranka vložiti predlog za oprostitev plačila (odlog ali obročno plačilo) sodne takse. Taksna obveznost za pritožbeni postopek nastane ob vložitvi pritožbe (1. točka prvega odstavka 5. člena ZST-1). Po nastanku taksne obveznosti ima taksni zavezanec možnost izposlovati oprostitev, odlog ali obročno plačilo z vložitvijo ustreznega predloga (prvi odstavek 12. člena ZST-1). Običajno je, da stranka poda predlog za taksno oprostitev hkrati z vložitvijo pravnega sredstva ali predloga za začetek postopka, torej takoj, ko taksna obveznost nastane. To pa lahko stori tudi kasneje, in sicer najkasneje do takrat, ko se izteče rok za plačilo sodne takse po plačilnem nalogu. Ker sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks učinkuje od dne, ko je pri sodišču podan ustrezen predlog za taksno oprostitev (prvi odstavek 13. člena ZST-1), je z rokom, določenim v plačilnem nalogu, stranki, ki ob nastanku taksne obveznosti še ni zaprosila za taksno oprostitev, dana možnost, da z ustrezno vlogo, podano v postavljenem roku doseže, da lahko zaprošena oprostitev učinkuje tudi za nazaj, torej od dneva, ko je taksna obveznost nastala.
Plačilni nalog je odločitev o taksni obveznosti, ki pa je znana že ob njenem nastanku. Predlog za taksno oprostitev je pravno sredstvo, s katerim želi stranka doseči odpravo te obveznosti. Vložitev predloga za taksno oprostitev zadrži izvršitev izdanega plačilnega naloga. Pravnomočna zavrnitev predloga za taksno oprostitev sprosti pravne učinke izpodbijanega plačilnega naloga in tek izpolnitvenega roka iz plačilnega naloga. Če sodišče predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo ne ugodi, začneta teči rok za plačilo takse in rok za ugovor zoper že izdani plačilni nalog naslednji dan po vročitvi sklepa o zavrženju ali zavrnitvi predloga, na kar mora sodišče stranko opozoriti (tretji odstavek 14.a člena ZST-1).
ZPIZ-2 člen 28, 28/1, 28/1-1, 28/2.. ZPIZ-1 člen 37, 37/2.. ZDPre člen 3.. ZSDP-1 člen 5.
starostna pokojnina - znižanje starostne meje zaradi skrbi in vzgoje za otroka - čas skrbi za otroka
Zakonska ureditev pravice do nadomestila iz naslova starševstva pokaže, da objektivno ni mogoče, da bi lahko oče uveljavljal nadomestilo iz naslova starševstva na način, kot razloguje sodišče, torej samo v primeru, če bi oče v prvem letu otrokove starosti v celoti prevzel skrb za otroka. Gre za neživljenjsko razlogovanje, ki bi lahko de facto pripeljalo do neenakopravne obravnave očeta in matere.
Pri tem je po presoji pritožbenega sodišča pravilen pristop k ugotavljanju očitnega nesorazmerja med premoženjem in dohodki, po katerem se upoštevajo tudi odhodki (poraba), ki jih je imel preiskovanec v relevantnem obdobju. Šele upoštevanje teh pokaže, s kakšnim premoženjem je oseba v preiskovanem obdobju razpolagala. Tako razumevanje ni le v okviru jezikovnega pomena 5. člena ZOPNI, temveč je skladno tudi z njegovim namenom, ki je v ugotovitvi razkoraka med dohodki prvotoženca in premoženjem, s katerim je razpolagal v določenem časovnem obdobju.
V postopku začasnega zavarovanja po ZOPNI se smiselno uporabljajo določbe ZIZ. Tožnica je v odgovoru na ugovor obema ugovoroma nasprotovala, vendar sodišče prve stopnje svoje odločitve v bistvenem ni oprlo na navedbe tožnice iz odgovora na ugovor. Iz drugega odstavka 58. člena ZIZ izhaja, da če upnik v odgovoru na ugovor ugovoru nasprotuje, sodišče glede na okoliščine primera razpiše narok za obravnavo ugovora ali pa izda sklep brez naroka. Glede na že pojasnjene okoliščine konkretnega primera sodišče prve stopnje pravilno ni izvajalo naroka za obravnavanje ugovora, saj za kaj takega ni bilo nobene potrebe.
Ni kršena kontradiktornost v postopku, če sodišče ne ugodi posameznemu dokaznemu predlogu, ker pravilno oceni, da izvedba določenih dokazov ni potrebna oziroma ni dovoljena (zaslišanje prič kot nedovoljen informativni dokaz) ter zaradi tega v primeru reševanja ugovora zoper začasno zavarovanje v skladu z določbo drugega odstavka 58. člena ZIZ presodi, da izvedba naroka ni potrebna. Enako velja to tudi za fazo odločanja o samem predlogu za začasno zavarovanje, saj opravi sodišče narok, kadar zakon tako določa ali kadar je po njegovem mnenju to smotrno (29.a člen ZIZ).
V postopku izvršbe in zavarovanja mora sodišče upoštevati načelo sorazmernosti iz 3. člena ZIZ, ki izrecno določa obseg izvršbe in zavarovanja. To pomeni, da se lahko zavarovanje dovoli le v obsegu, ki je nujno potreben za dosego namena zavarovanja. Namen začasnega zavarovanja odvzema premoženja nezakonitega izvora je v odpravi nevarnosti, da tega premoženja po končanem pravdnem postopku ne bo mogoče več odvzeti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00043209
ZPP člen 244, 245, 245/3, 254, 254/2, 254/3, 268b. ZVPot člen 4, 4/3, 6, 7, 10, 10-3. Direktiva Sveta št. 85/374/ES z dne 25. julija 1985 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z odgovornostjo za proizvode z napako (1985) člen 4.
povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - nesreča z motorjem/motornim kolesom - odgovornost za izdelek - napaka materiala - odgovornost proizvajalca - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - dokazno breme - izvedba predlaganih dokazov - izvedensko mnenje - postavitev več izvedencev - strokovna institucija kot izvedenec - dokazna ocena - dvom v pravilnost in popolnost mnenja - ponovitev dokazovanja z drugimi izvedenci - dopolnilno izvedensko mnenje
Stranka, ki se z zavrnitvijo izvedbe dokaza ne strinja, mora to kršitev uveljaviti že v postopku pred sodiščem prve stopnje, v pritožbi pa mora substancirano navesti dejstva, zaradi katerih meni, da bi izvedba konkretnega dokaza lahko privedla do drugačne ugotovitve odločilnih dejstev oziroma drugačne rešitve spora. Pritožbeno sodišče na te kršitve ne pazi po uradni dolžnosti, zato mora pritožnik te kršitve izrecno in obrazloženo uveljavljati. Pritožnik mora navesti (ne dokazati) dejstva, ki kažejo, da so zaradi opustitve izvedbe dokaza odločilna dejstva ostala nedokazana in se sodišče prve stopnje iz tega razloga ni moglo opredeliti do vseh odločilnih dejstev, ki so materialnopravno odločilni za presojo (ne)utemeljenosti tožbenega zahtevka.
Tretji odstavek 4. člena ZVPot določa, da le v primeru, če proizvajalca izdelka ali uvoznika ni mogoče ugotoviti, se vsak dobavitelj izdelka šteje za proizvajalca, razen če v razumnem roku obvesti oškodovanca o tem, kdo je proizvajalec oziroma uvoznik.
Koncept dokazovanja napake in posledično vzročne zveze, kot jo v preambuli in 4. členu opredeljuje Direktiva Sveta 85/374/EGS z dne 25. 7. 1985 v zvezi s spremembo Direktive Sveta 1999/34/ES z dne 10. 5. 1999 (v nadaljevanju Direktiva) se ne sme razlagati na način, ki bi oškodovancu nalagal nerazumno dokazno breme, ker je namen Direktive uravnotežiti položaj oškodovanca in (objektivno odgovornost) proizvajalca, ob upoštevanju dolžne zaščite potrošnika, ki upravičeno pričakuje zaščito pred škodo, ki mu jo je povzročil izdelek z napako. Za dokazovanje napake v okviru vzročne zveze se od oškodovanca zahteva, da dokaže fizični defekt na proizvodu, ki je pripeljal do pomanjkljive varnosti. Na oškodovancu ni dokazno breme, da bi moral dokazati vse posebnosti izvora napake ali natančno naravo napake na proizvodu.