Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah ( vročanje pisanj ) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 člen 7, 8. ZPP člen 116, 132.
vročanje sodnih pisanj v tujini - vrnitev v prejšnje stanje - pristojnost za odločanje o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje - vročanje po osrednjem organu, pristojnem za sprejemanje zaprosil za vročitev - zavrnitev sprejema pisanja
Sodišče prve stopnje je ob sklicevanju na relevantne določbe Uredbe ter (z njimi povezano) sodno prakso sodišča EU pravilno pojasnilo, da je bila njegova (naloga) kot organa za sprejem v konkretnem primeru opraviti (v skladu z določbami ZPP) vročitev poslanega pisanja pritožniku (7. člen Uredbe) in slednjega (upoštevaje 8. člen Uredbe) opozoriti na možnost zavrnitve takšnega sprejema, kot tudi, da njegova naloga (točneje pristojnost) ni odločanje o tem, ali je pritožnik iz opravičljivih razlogov zamudil rok za zavrnitev sprejema pisanja (oziroma o njegovem iz tega razloga podanem predlogu za vrnitev v prejšnje stanje). Ker ni pristojno za odločanje o tem, ali je zavrnitev sprejema pisanja s strani naslovnika upravičena/utemeljena (glej odločbo C-384/14 z dne 28. 4. 2016), ne more biti pristojno niti za presojo vprašanja, ali je bila takšna zavrnitev podana pravočasno, oziroma za odločanje o utemeljenosti v zvezi s tem podanega predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Presoja/odločanje o pravočasnosti in utemeljenosti (upoštevaje pogoje iz 8. člena Uredbe) zavrnitve sprejema pisanja tujega sodišča ne sodi (več) v okvir zagotovitve (pravilne) vročitve, ki jo je bilo (kot zaprošeni organ) dolžno zagotoviti sodišče prve stopnje, ampak v sfero odločanja nacionalnega sodišča, ki v zadevi odloča v izvorni državi članici.
Znižanje plačila na podlagi navedene določbe 779. člena OZ je treba uveljavljati z nasprotno tožbo, saj ne gre za enostransko upravičenje pogodbene stranke, temveč za spremembo pogodbenih obveznosti, za kar je potrebna sodna intervencija.
III. kategorija invalidnosti - nadomestilo za invalidnost
Tudi po stališču pritožbenega sodišča je za odločitev v zadevi odločilno že nesporno dejstvo, da tožnica vse do 11. 3. 2019 ni imela plačanih prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Kot je to poudarilo pritožbeno sodišče že v drugi zadevi, zaradi neplačevanja prispevkov ni mogoče šteti, da je tožnica dejavnost sploh opravljala oziroma, da jo je opravljala v skladu s preostalo delovno zmožnostjo. Kot to pravilno poudarja sodišče prve stopnje se namreč obdobje zavarovanja zavarovancu, ki je v obvezno zavarovanje vključen na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti (17. člen ZPIZ-2) in ki je skladno s 1. alinejo prvega odstavka 152. člena ZPIZ-2 sam zavezan za plačilo prispevkov, obdobje zavarovanja v pokojninsko dobo na podlagi 133. člena ZPIZ-2 upošteva le, če so za obdobje zavarovanja tudi plačani predpisani prispevki. Naknadno plačilo prispevkov pa ima učinek le za naprej, torej ex nunc, ne pa za nazaj. Ker je tožnica plačala prispevke za nazaj ji torej v tem primeru pravica do izplačevanja nadomestila pripada od plačila prispevkov dalje, ne pa za nazaj in so torej s tem v zvezi pritožbene navedbe neutemeljene.
zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - omejitev prisotnosti pri izvajanju dokazov - poseg v ustavno varovane pravice - omejitev svobode - začasna omejitev gibanja - pogoji za pridržanje - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - potrebno zdravljenje - ambulantno zdravljenje - nujnost ukrepa - storitev kaznivega dejanja - prekršek - pripombe strank na izvedensko mnenje - učinek pravnomočnosti
Sodišče prve stopnje je dejstva glede dogajanja pred zadržanjem osebe ugotovilo na podlagi mnenja izvedenke, ki je podatke o teh dogodkih povzela iz zdravstvene dokumentacije zadržane osebe. Izvedenka je na zaslišanju na naroku navedla, da iz te dokumentacije izhaja, da je zdravljenje potrebno zato, ker je pritožnik pred sprejemom resno zdravstveno in življenjsko ogrožal druge, ko je v bolezenskem stanju vozil avtomobil, ukradel dva avtomobila in povzročil prometno nesrečo. Odvetnik zadržane osebe zoper takšne ugotovitve izvedenke na naroku po vpogledu v zdravstveno dokumentacijo zadržane osebe ni imel pripomb, zato pritožnik sedaj neutemeljeno izpodbija navedene ugotovitve sodišča prve stopnje, ki temeljijo na neprerekanem izvedenskem mnenju.
V postopku po ZDZdr ne gre za ugotavljanje, ali je pritožnik storil kaznivo dejanje ali prekršek, zato so nerelevantne navedbe pritožnika, da niso bili pridobljeni ne kazenska ovadba ne predlog za prekrškovni pregon oziroma plačilni nalog.
postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - ugovor proti odpustu obveznosti - ovira za odpust obveznosti - plačilna sposobnost
Zgolj dejstvo, da je dolžnik zaposlen in prejema plačo, še ne pomeni, da je v celoti sposoben poplačati svoje obveznosti. Upnik niti ne zatrjuje, da bi dolžnik lahko v celoti izpolnil vse svoje obveznosti, pač pa le, da bi lahko izpolnil njegovo terjatev.
OZ člen 190.. SPZ člen 48.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 356.
vlaganje v tujo nepremičnino - povrnitev vlaganj najemnika v poslovni prostor - zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - pomanjkljiva dokazna ocena - napotki pritožbenega sodišča - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - dodelitev zadeve drugemu sodniku
Ker sodišče prve stopnje ni sprejelo dokazne ocene glede številnih preostalih predloženih računov (pod prilogo A10), je takšno njegovo postopanje vodilo do nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, predstavlja pa tudi absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
Upoštevaje, da razpravljajoča sodnica ni sledila navodilom sodišča druge stopnje in je v zadevi zavzela (dokončno) stališče ne da bi opravila dokazno oceno glede že zgoraj omenjenega plačila računov, je pa slednje brez dvoma pomembno za dokončno pravilno odločitev o utemeljenosti tega dela tožbenega zahtevka, je potrebno zadevo dodeliti drugemu zakonitemu sodniku (356. člen ZPP).
ZPP člen 78. ZFPPIPP člen 97, 97/2, 97/2-1, 97/2-3, 386, 386/1, 386/1-1.
osebni stečaj - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - položaj in pristojnosti upravitelja - zastopanje stečajnega dolžnika
Namen postopka osebnega stečaja je v tem, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih delih, pri čemer pa je stečajni upravitelj tisti, ki je v skladu z namenom ZFPPIPP upravičen in pooblaščen voditi posle insolventnega dolžnika ter ga zastopati pri procesnih in drugih pravnih dejanjih v zvezi s preizkusom terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic. Njegova skrb je v prvi vrsti namenjena varstvu koristi upnikov, zato je v skladu z namenom stečajne zakonodaje pooblaščen za zastopanje stečajnega dolžnika pri vseh poslih in postopkih, ki kakorkoli vplivajo na obseg stečajne mase, torej tudi v smislu večanja obsega dolžnikovega premoženja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00042910
Konvencija ZN o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (Dunajska konvencija) člen 38, 39, 44, 74.
pogodba o mednarodni prodaji blaga - posredovanje pri prodaji - nepravilna izpolnitev pogodbe - izpolnitev z napakami - reklamacija blaga - grajanje napak - rok za grajanje napak - primeren rok - notifikacijska dolžnost - odškodninski zahtevek - kršitev pogodbe - poslovna odškodninska odgovornost - odškodnina - višina škode - tipični interes - pričakovani dobiček - procesni pobotni ugovor
CISG v 39. členu ne specificira oblike obvestila s katerim mora kupec prodajalca obvestiti o napakah blaga. Iz tega sledi, da je dopustno obvestilo tudi preko telefona, vendar pa mora obstoj takega obvestila stranka nato dokazati z drugimi sredstvi.
Tožena stranka kot kupec deluje zgolj kot posrednik v verigi, in je ob prejemu blaga v skladu s standardi pogledala zgolj vzorec nekaj škatel z večje palete. Pomanjkljivosti glede orehov so se pokazale šele, ko je končni kupec odprl celotno pošiljko. Ker je tožena stranka o napakah obvestila tožečo še isti dan, kot so njo obvestili končni kupci, je zato osem oziroma dvanajst dnevni rok še primeren.
Pri kupcu, ki na trgu deluje kot posrednik blaga v proizvodni verigi, pričakovani dobiček od nadaljnje prodaje blaga predstavlja tipičen pogodbeni interes. Riziko izgubljenih poslov in s tem izpad dobička torej predstavlja tipičen riziko takšnega gospodarskega subjekta, ki mora biti njegovemu sopogodbeniku znan.
Pritožba ne uspe izpodbiti zaključkov prvostopenjske sodbe glede ugotovljene višine škode. Izraža zgolj golo nestrinjanje z ugotovljeno višino, pri čemer pa ne poda konkretnih razlogov zakaj ugotovljena višina ni pravilna.
Prvostopenjsko sodišče ni pojasnilo razlogov za tista odločilna dejstva, ki se nanašajo na določitev višine stranske denarne kazni. Prvostopenjsko sodišče odločilnih dejstev v zvezi z ugotavljanjem višine dnevnega zneska denarne kazni sploh ni ugotavljalo, zato jih v sodbi tudi ni navedlo. Razloge o odločilnih dejstvih bi prvostopenjsko sodišče navedlo lahko samo, če bi jih na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovilo.
ZD člen 120, 120/3. OZ člen 568, 568/1, 568/2. ZOR člen 412, 412/1, 423, 423/1.
preužitek - solidarna obveznost - razveza pogodbe
Iz pogodbenega dogovora izpolnitev pogodbe v delih ali po posameznih pogodbenikih ni mogoča, ker sta oba prevzemnika preužitkarske obveznosti prevzela nerazdelno. V razmerju do tožnice pa se pogodba izpolnjuje (tako je povedala sama tožnica), ker pogodbo v razmerju do tožnice izpolnjuje po letu 2014 dalje njen sin, to je drugi pogodbenik. Tožnica tako nima podlage na zahtevek za razvezo pogodbe zaradi neizpolnitve.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 42.
izvedenec - nagrada - izvedensko mnenje
Glede na to, da sta izvedenca odgovarjala na enaka vprašanja, ki jih je postavilo sodišče, ni razlogov, da bi sodišče za opravljena mnenja uporabilo različne kriterije za odmero nagrade izvedencu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00042124
OZ člen 153, 171, 179. ZPrCP člen 45. ZPP člen 243.
prometna nesreča - območje prehoda za pešce - motorno vozilo in pešec - objektivna in krivdna odgovornost voznika motornega vozila - oprostitev odgovornosti - spoštovanje cestnoprometnih predpisov - skrbnost pri vožnji - soprispevek oškodovanca - prečkanje cestišča pri rdeči luči - potrebna skrbnost pešca - porazdelitev odgovornosti - pravična denarna odškodnina - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - odškodnina za duševne bolečine zaradi skaženosti - odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - načelo individualizacija višine odškodnine - načelo objektivne pogojenosti odmere odškodnine - primerjava s primeri iz sodne prakse - enotna odškodnina - vzročna zveza med škodo in škodnim dogodkom - dokazni postopek s sodnim izvedencem - strokovno vprašanje - dokazna pravila
Pravilna je ocena sodišča, da je oškodovanka k nastanku škode prispevala 80 %.
Čeprav 45. člen ZPrCP vozniku ne nalaga le spoštovanja cestnoprometnih pravil (med drugim tudi tistih glede omejitve hitrosti), ampak od njega zahteva, da v določenih okoliščinah prilagodi svojo vožnjo, te zahteve ni mogoče razumeti tako, kot jo razume tožnica. Tako razumevanje namreč ni skladno z namenom te določbe - to je, da voznik v še razumni meri prilagodi vožnjo razmeram na cesti in svojim sposobnostim. Tudi če si je bil zavarovanec toženke morda hipotetično sposoben zamisliti, da bi lahko med vožnjo nastala kritična prometna situacija, ker bo eden od pešcev, kljub rdeči luči na semaforju, prečkal cesto na območju enega največjih ljubljanskih križišč, to še ne pomeni, da gre zato za nekaj, kar je bil v smislu 45. člena ZPrCP tudi dolžan pričakovati in temu prilagoditi svojo vožnjo. Najmanj, kar je, bi morali za to, da se bo to zgodilo, obstajati indici. Teh pa v konkretnem primeru ni bilo. Zavarovanec toženke je vozil po pasu, na katerem je gorela zelena luč na semaforju, na prehodu za pešce pa rdeča, pred trčenjem pa tožnice, ki je kljub rdeči luči prečkala prehod za pešce, zaradi vozil, ki so čakala na zavijanje v levo, tudi ni mogel videti. Nobenega razloga zato ni bilo, da bi hitrost vožnje (ki je bila manjša od predpisane) še zmanjšal.
Pri presoji pravilne uporabe načela pravične denarne odškodnine je pomembna primerjava odmerjenih enotnih odškodnin za vse oblike nepremoženjske škode in izolirana primerjava odškodnine za posamezno obliko škode in primerjava deležev med njimi v okviru enotne odškodnine ni ustrezna. Medsebojna primerjava enotnih odškodnin je namreč nujen pogoj za enotno obravnavanje škod različnega obsega in določanje odškodnin zanje v ustreznih razmerjih. Le na takšen način je mogoče preizkusiti pravilnost uporabe načela objektivne pogojenosti odškodnine in opraviti razmejitev med običajnimi, težjimi in katastrofalnimi škodami.
Pravila pravdnega postopka stranki praviloma res ne narekujejo dokaza, s katerim mora dokazovati posamezen element odškodninske odgovornosti, vendar pa to velja le, če za ugotovitev ali razjasnitev kakšnega dejstva ni potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga. V nasprotnem primeru se izvede dokaz z izvedencem (243. člen ZPP). V konkretni zadevi je bilo tudi po mnenju pritožbenega sodišča na vprašanje, ali je zatrjevane posledice na tožničinih zobeh mogoče pripisati škodnemu dogodku ali ne, mogoče odgovoriti le ob ustreznem strokovnem znanju, torej z izvedbo dokaza z izvedencem zobozdravstvene stroke.
prekinitev pravdnega postopka - predhodno vprašanje - ugotovitev skupnega premoženja - skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev - vrnitev zadeve v nadaljnji postopek
V skladu s 13. členom ZPP lahko sodišče samo odloči o kakšni pravici ali pravnem razmerju (predhodno vprašanje) v kolikor o njem še ni odločalo sodišče ali kakšen drug pristojen organ, vendar ima takšno rešitev predhodnega vprašanja učinek samo v pravdi v kateri je bilo vprašanje rešeno.
ZPP člen 19, 35, 270, 270/1, 270/1-12. ZS člen 53, 53.a, 54.
sklep o oprostitvi plačila sodne takse - strokovni sodelavec - pravno sredstvo - ugovor kot pravno sredstvo
Zoper sklep, ki ga izda strokovni sodelavec, ima torej stranka možnost pravnega sredstva, o katerem odloča sodnik istega sodišča, zoper odločbo slednjega pa ima nato stranka možnost pritožbe, o kateri odloča višje sodišče.
ZDR-1 člen 88, 88/3, 88/4, 200, 200/3.. URS člen 23.
zavrženje tožbe - vročitev odpovedi
Toženka je tožniku redno odpoved iz poslovnega razloga vročala v prostorih delodajalca. Skladno s tretjim odstavkom 88. člena ZDR-1 je pogodbena stranka, ki se ji odpoved pogodbe o zaposlitvi vroča v prostorih delodajalca, dolžna odpoved prevzeti; šteje se, da je bila vročitev opravljena, če pogodbena stranka odkloni vročitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Dokazno breme za vročitev oziroma odklonitev vročitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi je na pogodbeni stranki, ki odpoveduje pogodbo o zaposlitvi. Tožnik vročitve odpovedi ni odklonil, ampak je odklonil le podpis vročilnice, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje.
stečajni postopek - ugovor zoper plačilni nalog o odmeri sodne takse - očitno neutemeljen predlog - namen zavlačevanja postopka - denarno kaznovanje - zloraba (procesne) pravice - ravnanje v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja - pravni interes za pritožbo
Višje sodišče je zavrglo pritožbo dolžnika. Izpodbijani sklep je bil izdan v postopku denarnega kaznovanja zakonitega zastopnika dolžnika. Zato ima pravico do pritožbe le kaznovani, tj. zakoniti zastopnik.
Drži pritožnikovo stališče, da je vloga zakonitega zastopnika zastopati stranko v stečajnem postopku, vendar pa to ne pomeni, da je to dopustno storiti na način, ki je jasno v nasprotju z vestnostjo in poštenjem. Pritožnikovo neprestano pavšalno vlaganje ugovorov zoper plačilne naloge pomeni zlorabo pravice – tudi zaradi tega se je predhodni stečajni postopek zavlekel na slabi dve leti. V konkretni zadevi gre za tipično zlorabo procesne pravice z namenom zavlačevati ali oteževati postopek.
Ocenjevanje delovne uspešnosti ni strogo formalen postopek, ki bi bil podrobno urejen s procesnimi pravili. Postopka preizkusa ocene ni mogoče šteti za dokazni postopek niti ga primerjati s takšnim postopkom (npr. pravdnim in kazenskim postopkom). Po tretjem odstavku 17.a člena ZSPJS imata nadrejeni in javni uslužbenec, ki zahteva preizkus ocene, pravico do udeležbe v postopku preizkusa ocene. O preizkusu ocene se vodi zapisnik. Komisija o preizkusu ocene odloči s sklepom (četrti odstavek 17.a člena ZSPJS). ZSPJS ne predpisuje, da se v postopku ocenjevanja javnega uslužbenca smiselno uporabljajo določbe o disciplinskem postopku. Bistveno je, da je javni uslužbenec z oceno seznanjen in da mu je omogočen njen preizkus. S tem je zagotovljena nujna mera kontradiktornosti, ki ustreza pomenu in naravi postopka ocenjevanja.
ZOFVI člen 119, 119/1, 121, 121-1, 124.. ZSPJS člen 5, 5/1, 22e, 22e/2, 22e/4, 40.. Uredba o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju (2009) člen 19b, 19c.. KPJS člen 39.. ZDR-1 člen člen 137, 137/2, 137/7.. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (1994) člen 92.
delovna uspešnost - nadomestilo plače - učitelj - povečan obseg dela
Toženka je sporni formuli uporabila tako, da je delovno uspešnost in dodatek v času, ko je bil tožnik odsoten z dela za praznik ali zaradi izrabe letnega dopusta, preračunala na normirane ure rednega dela, kar je vplivalo na višino izplačila. Pritožba utemeljeno navaja, da za takšen izračun toženke v Uredbi o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju ni podlage. Uredba je v 19.c členu določala, da so vrste izplačil, ki so upoštevane v bruto osnovi za izračun nadomestila plače v breme delodajalca za tekoči mesec in ki imajo vrednost 1 v stolpcu A1, med izplačili ponovno izračunane in navedene na plačilni listi samo od normiranih ur rednega dela. Pri izračunu nadomestil se upoštevajo vrste izplačil glede na vrednost faktorja A1, ki za delovno uspešnost in dodatek za ure razredništva znaša 0. To pomeni, da se po Uredbi upoštevata izračunani višini izplačane vrednosti delovne uspešnosti zaradi povečane tedenske delovne obveznosti in dodatka za ure razredništva, ki se ne preračunavata na normirane ure rednega dela.
enako varstvo pravic - pravica do zasebne lastnine - pravica stranke do sodelovanja v postopku - načelo kontradiktornosti postopka - standard obrazloženosti - odlog izvršbe na predlog dolžnika - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda - razlogi za odlog izvršbe - razveljavitev klavzule pravnomočnosti sklepa o izvršbi
Bistvo odloga je ne samo v varovanju dolžnikovega doma, tudi v varovanju dolžnikovih ustavnih pravic do izjave v postopku in zasebne lastnine. Ali je bil sklep o izvršbi pravilno vročen ali ne, bo odločalo sodišče prve stopnje v okviru odločanja o predlogu za razveljavitev klavzule pravnomočnosti. Dokler se dvoma o pravilnosti vročitve sklepa o izvršbi ne odpravi, sodišče ne sme opravljati tistih izvršilnih dejanj, katerih oprava bi imela za posledico ireverzibilnost izvršbe. V primeru, ko gre za dom, pa mora biti presoja sodišča še posebej previdna in upoštevati poseben pomen nepremičnine. Gre za enega najbolj občutljivih vidikov človekovega življenja, zato ni utemeljena le posebna skrbnost, temveč tudi poudarjena zadržanost države in s tem sodišča, ko prisilno posega vanj.
Pri navedenem tehtanju je treba tudi upoštevati, da odlog izvršbe predstavlja le začasno zadržanje upnikove pravice do izterjave denarne terjatve. Terjatev pa je že zavarovana s prisilno hipoteko, pridobljeno v izvršbi. Nadalje je upnikova škoda omiljena vsaj s tekom zamudnih obresti. Če se bo izkazalo, da dolžnikov predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti ni utemeljen, bo dolžnik tudi nosil stroškovne posledice tega postopka.
odškodninska odgovornost države - odgovornost države za delo državnega organa - protipravno ravnanje pravosodnih organov - kvalificirana stopnja napačnosti - dokazna ocena - zavrnitev izvedbe predlaganih dokazov - izločitev sodnika
Pri presoji protipravnosti je sodišče prve stopnje pravilno izhajalo iz narave dela sodnikov in upoštevalo, da narava pravnega odločanja ter vsebina materialnih in procesnih predpisov, dopuščajo in omogočajo različne strokovne razlage, zato sprejemljivost oziroma zakonsko in ustavno skladnost posamezne razlage, ni mogoče preprosto zavreči oziroma jo označiti kot samovoljno in arbitrarno.