ZPP člen 78. ZFPPIPP člen 97, 97/2, 97/2-1, 97/2-3, 386, 386/1, 386/1-1.
osebni stečaj - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - položaj in pristojnosti upravitelja - zastopanje stečajnega dolžnika
Namen postopka osebnega stečaja je v tem, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih delih, pri čemer pa je stečajni upravitelj tisti, ki je v skladu z namenom ZFPPIPP upravičen in pooblaščen voditi posle insolventnega dolžnika ter ga zastopati pri procesnih in drugih pravnih dejanjih v zvezi s preizkusom terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic. Njegova skrb je v prvi vrsti namenjena varstvu koristi upnikov, zato je v skladu z namenom stečajne zakonodaje pooblaščen za zastopanje stečajnega dolžnika pri vseh poslih in postopkih, ki kakorkoli vplivajo na obseg stečajne mase, torej tudi v smislu večanja obsega dolžnikovega premoženja.
gradnja na tuji nepremičnini - povečanje vrednosti nepremičnine z gradnjo - povečanje vrednosti nepremičnine zaradi vlaganj - obligacijski zahtevek - ugovor zastaranja - zastaranje obligacijskih povračilnih zahtevkov - splošni petletni zastaralni rok - začetek teka zastaralnega roka - posest nepremičnine - izguba posesti - prenehanje izvenzakonske skupnosti - vlaganje posebnega premoženja zakonca v posebno premoženje drugega zakonca - povrnitev vlaganj - višina obogatitve - obogatitveno načelo - sklepčnost zahtevka
Sodišče prve stopnje je razmerje pravilno presojalo po 48. členu SPZ, ki ga uvaja marginalna rubrika Povečanje vrednosti nepremičnine in ki med drugim določa, da če je graditelj (v tem primeru: tožnik) s soglasjem lastnika nepremičnine (v tem primeru: toženka) postavil, prizidal ali izboljšal zgradbo, na nepremičnini ne pridobi lastninske pravice, lahko pa od lastnika nepremičnine zahteva tisto, za kar je bil ta obogaten (prvi odstavek 48. člena SPZ). Zastaralni roki za zahtevke graditelja tečejo od dneva, ko je graditelj izgubil posest nepremičnine (tretji odstavek 48. člena SPZ). SPZ ne določa zastaralnega roka za zahtevek graditelja iz naslova povečanja vrednosti nepremičnine po 48. členu SPZ, zato je treba uporabiti splošni petletni zastaralni rok iz 346. člena OZ.
Po tretjem odstavku 48. člena SPZ za začetek teka zastaralnega roka ni pomembno trajanje oziroma obstoj zunajzakonske skupnosti (saj ta člen ureja tudi primere, ko med graditeljem in lastnikom sploh ni zakonskega ali zunajzakonskega razmerja), temveč zastaralni rok prične teči s trenutkom, ko je graditelj izgubil posest (obnovljene, izboljšane) nepremičnine.
Tožba je nesklepčna, če iz trditev o dejstvih ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka po materialnem pravu. Za sklepčnost obogatitvenih zahtevkov po 48. členu SPZ zadošča, da tožnik zatrjuje svoja vlaganja, ki so privedla do povečanja vrednosti tuje nepremičnine, in to je tožnik obširno utemeljil. Tožnik je podal dovolj trditev o tem, da je vlagal (in koliko je vlagal) svoje posebno premoženje v toženkino nepremičnino in da zato zahteva, da mu toženka povrne to, za kar je obogatena. Za to je tudi ponudil dokaze, ki jih je sodišče tudi izvedlo in ustrezno ocenilo. Če zahtevka ni uspel po višini dokazati v celoti, to ne pomeni, da je zahtevek v celoti nesklepčen.
Po lastnih toženkinih trditvah je bil denar (20.000 EUR) namenjen izplačilu iz naslova skupnega premoženja oziroma njegove civilne delitve, medtem ko je predmet te pravde vlaganje tožnikovega posebnega premoženja v posebno premoženje toženke. Gre torej za dve ločeni premoženjski masi, zato (sicer nesporno) izplačilo toženke v zvezi z urejanjem vprašanja skupnega premoženja nima vpliva na vprašanje povrnitve vlaganj posebnega premoženja enega od bivših partnerjev v posebno premoženje drugega.
48. člen SPZ uveljavlja obogatitveno načelo, torej je lastnik nepremičnine dolžan graditelju povrniti le tisto, za kar je lastnik obogaten, in ne vsega, za kar je graditelj bil prikrajšan zaradi vlaganj. To pa pomeni, da je toženka dolžna tožniku plačati le toliko, kolikor je njena hiša zaradi tožnikovih vlaganj več vredna.
Tožnica v pritožbi ponavlja, da bi morala tožena stranka sprejeti poseben splošni akt s kriteriji ocenjevanja, ter vztraja, da bi moral njen nadrejeni pred podajo ocene z njo opraviti letni razgovor. Sodišče prve stopnje je s sklicevanjem na ZSPJS in Uredbo o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede ter ob upoštevanju sklepa tožene stranke zavzelo pravilni stališči, da je imela tožena stranka postopek ocenjevanja ustrezno urejen in je imela pravno podlago za ocenjevanje v Uredbi ter da razgovor z javnim uslužbencem ni pogoj za veljavnost in zakonitost letne ocene.
poenostavljena prisilna poravnava - zloraba instituta poenostavljene prisilne poravnave - odločanje o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave - poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika - vsebinska presoja
Dejstvo, da je bila nepremičnina kupljena in prodana pod enakimi pogoji, dolžnika ne razbremeni dolžnosti to zavesti v računovodskih izkazih. Prav tako ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da je bila nepremičnina kupljena in prodana pred presečnim datumom za enako kupnino, zaradi česar nima vpliva ne na bilanco stanja, ne na dobiček, ki ga v zvezi z nepremičnino dolžnik ni ustvaril. Ni namreč mogoče trditi, da Poročilo prikazuje resničen finančni položaj in poslovanje dolžnika, če se slednji po lastni presoji odloča, katere podatke in denarne tokove bo v Poročilo vključil in katerih ne, ter kateri podatki po njegovi presoji ne vplivajo na bilanco stanja, zaradi česar jih ni potrebno prikazati v računovodskih izkazih.
ZPP člen 70, 70-6, 73, 213, 213/2, 239, 239/3, 244, 244/2, 245, 245/1, 245/3, 254, 285, 287, 300.. ZDR-1 člen 13, 13/1, 118, 118/2.. OZ člen 5, 8, 39, 39/1, 39/4.. URS člen 22.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi - dopustna podlaga - poslovna podlaga - ničnost sporazuma - denarno povračilo - denarno nadomestilo za brezposelnost
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da tožnica ob podpisu sporazuma ni bila sposobna izraziti pravno poslovne volje in razumeti pomen pravno poslovnih ravnanj. Sposobnost razsojanja je dejanska sposobnost razumeti pomen svojih dejanj oziroma v zvezi s pravnim poslom sposobnost razumeti pomen svoje izjave, poslovne volje in pravne posledice, ki jih takšna izjava poslovne volje povzroči. Nujen pogoj za sposobnost razsojanja so dejanske psihofizične lastnosti subjekta. Sposobnost razsojanja je dodatna predpostavka za veljavnost sklenitve pogodbe in če ta predpostavka ni podana, je pogodba nična.
ZIZ člen 29, 29.b, 29.b/5, 102, 102/1, 102/1-1, 128, 128/2, 133, 133.a, 133.a/3. ZDoh-2 člen 37, 37/2, 37/2-8, 40, 40/1. ZIP člen 251, 251.c, 251.c/1, 251.c/2.
sodna taksa kot procesna predpostavka - pravočasno plačilo sodne takse - novo izvršilno sredstvo - rubež pokojnine - pokojnina iz tujine - evropski izvršilni nalog - razglasitev izvršljivosti sodbe, ki je izvršljiva v državi izvora - eksekvatura - ustavitev izvršbe - napačna uporaba materialnega prava - zakonsko določen rok - Uredba 1215/2012 (Bruselj I bis) - Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 (Bruseljska uredba I) - Uredba (ES) št. 805/2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov
Skladno z Uredbo (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. 12. 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah slovensko sodišče ne sme opravljati izvršbe nad premoženjem, ki ga ima dolžnik v tujini. Za uveljavitev izvršitve sodbe, sodne poravnave in javne listine, vse izdano s strani slovenskega sodišča oziroma sestavljene v Sloveniji, mora upnik bodisi pridobiti evropski nalog za izvršbo pred slovenskim sodiščem, ki se nato izvrši v drugi državi, v kateri ima dolžnik premoženje, bodisi pridobiti razglasitev izvršljivosti v državi članici, v kateri zahteva izvršitev, torej v kateri ima dolžnik premoženje, na podlagi postopka exequatur, ki ga določa Uredba (ES) št. 44/2001 z dne 22. 12. 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruselj I). Pri tem je evropski nalog za izvršbo mogoče dobiti le za izdane sodbe, potrjene ali sklenjene sodne poravnave in javne listine sestavljene po 21. 1. 2005 (Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. 4. 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov).
ZDR-1 člen 88, 88/3, 88/4, 200, 200/3.. URS člen 23.
zavrženje tožbe - vročitev odpovedi
Toženka je tožniku redno odpoved iz poslovnega razloga vročala v prostorih delodajalca. Skladno s tretjim odstavkom 88. člena ZDR-1 je pogodbena stranka, ki se ji odpoved pogodbe o zaposlitvi vroča v prostorih delodajalca, dolžna odpoved prevzeti; šteje se, da je bila vročitev opravljena, če pogodbena stranka odkloni vročitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Dokazno breme za vročitev oziroma odklonitev vročitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi je na pogodbeni stranki, ki odpoveduje pogodbo o zaposlitvi. Tožnik vročitve odpovedi ni odklonil, ampak je odklonil le podpis vročilnice, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje.
SPZ člen 210, 217, 217/2, 224. ZPP člen 8. ZTLR člen 49, 49/1, 54, 54/1, 54/2, 58, 58/3. ODZ člen 472, 526, 1460, 1477.
služnost na lastni stvari - stvarna služnost - solastninska pravica - služnostna pot
Načelo, da služnost na lastni stvari ni mogoča (nemini res sua servit), je rezultat dejstva, da služnost na lastni stvari ničemur ne služi, saj lahko lastnik na svoji nepremičnini izvaja vsa oblastvena ravnanja (posest, uporaba in uživanje na najobsežnejši način ter razpolaganje z nepremičnino) že zgolj na osnovi lastninske pravice.
sodna razveza - poziv nazaj na delo - zavrnitev dokaznega predloga - bistvena kršitev določb postopka - možnost obravnavanja pred sodiščem
Sodišče prve stopnje je iz izpovedi priče ugotovilo, da je tožnik dobro opravljal delo policista, in štelo, da toženka izgube zaupanja v tožnika ni dokazala. S tem, ko je njen predlog, s katerim je dokazovala nasprotno, zavrnilo, je storilo v pritožbi očitano absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZOFVI člen 119, 119/1, 121, 121-1, 124.. ZSPJS člen 5, 5/1, 22e, 22e/2, 22e/4, 40.. Uredba o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju (2009) člen 19b, 19c.. KPJS člen 39.. ZDR-1 člen člen 137, 137/2, 137/7.. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (1994) člen 92.
delovna uspešnost - nadomestilo plače - učitelj - povečan obseg dela
Toženka je sporni formuli uporabila tako, da je delovno uspešnost in dodatek v času, ko je bil tožnik odsoten z dela za praznik ali zaradi izrabe letnega dopusta, preračunala na normirane ure rednega dela, kar je vplivalo na višino izplačila. Pritožba utemeljeno navaja, da za takšen izračun toženke v Uredbi o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju ni podlage. Uredba je v 19.c členu določala, da so vrste izplačil, ki so upoštevane v bruto osnovi za izračun nadomestila plače v breme delodajalca za tekoči mesec in ki imajo vrednost 1 v stolpcu A1, med izplačili ponovno izračunane in navedene na plačilni listi samo od normiranih ur rednega dela. Pri izračunu nadomestil se upoštevajo vrste izplačil glede na vrednost faktorja A1, ki za delovno uspešnost in dodatek za ure razredništva znaša 0. To pomeni, da se po Uredbi upoštevata izračunani višini izplačane vrednosti delovne uspešnosti zaradi povečane tedenske delovne obveznosti in dodatka za ure razredništva, ki se ne preračunavata na normirane ure rednega dela.
predlog za izločitev zapuščine - denarna terjatev do zapuščine - načelo proste dokazne ocene
Upnica je dejansko podala predlog za izločitev zapuščine, saj zatrjuje, da v zapuščino ne spada 13 % delež nepremičnine v lasti pokojne. Takšen zahtevek pa ne predstavlja zahtevka po 143. členu ZD, kot to zmotno meni upnica. Za tovrstni zahtevek - izločitev zapuščine, ZD ne daje podlage.
tek rokov - štetje rokov - začetek teka rokov - tek roka za dvig pisanja - sodne počitnice / poletno poslovanje - osebno vročanje - fikcija osebne vročitve - pravočasna pritožba - obvestilo o prispeli sodni pošiljki
Po tretjem odstavku 83. člena ZS v času sodnih počitnic procesni roki ne tečejo, prav tako se ne vročajo sodna pisanja, razen v nujnih zadevah, kar pa pričujoča ni. Sodne počitnice so bile letos med 1. in 15. avgustom, kar pomeni, da sodišče pred njihovim iztekom pošte tožencu ne bi smelo vročati. Vročitev, ki je bila sicer neuspešno osebno poizkušana 13. 8., tožencu pa puščeno obvestilo o pošiljki, tega dne torej nima učinka in se šteje, da je rok za dvig sodnega pisanja začel teči šele po koncu sodnih počitnic, to je bilo 17. avgusta, ker je bila 15. sobota.
Ker sodne takse za pritožbeni postopek toženka ni plačala, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je svojo odločitev oprlo na določilo tretjega odstavka 105.a člena ZPP.
ZST-1 člen 1, 1/3, 12, 12/2, 12/3, 12b. ZPP člen 108, 108/5, 142, 142/4, 337, 337/1.
predlog za obročno plačilo sodne takse - predlog za oprostitev oziroma obročno plačilo ali odlog plačila sodne takse - nepopolna vloga - pozivni sklep - vročilnica kot javna listina - vročitev s fikcijo - zavrženje predloga za obročno plačilo sodne takse - nedovoljene pritožbene novote
Ker tožena stranka tudi po pozivu ni posredovala zahtevanih podatkov in izjav (kar pritožbeno ni izpodbijano), je sodišče prve stopnje njen predlog za obročno plačilo sodne takse pravilno zavrglo (peti odstavek 108. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 12. člena ZST-1).
Trditve, da je v drugih postopkih dosegla obročno plačilo sodne takse, je tožena stranka prvič navedla šele v pritožbi. Ker obenem ni pojasnila, zakaj tega brez svoje krivde ni mogla navesti že v predlogu za obročno plačilo sodne takse, gre za nedovoljene pritožbene novote, ki jih višje sodišče ni smelo upoštevati (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1). Višje sodišče zgolj pripominja, da tudi če je bilo toženi stranki v drugih postopkih omogočeno obročno plačilo sodne takse, to ne povzroči samodejnega obročnega plačila sodne takse v obravnavanem postopku (kot to zmotno meni pritožnica), saj se je v vmesnem času njeno premoženjsko, finančno ali likvidnostno stanje lahko že spremenilo (izboljšalo) do te mere, da do obročnega plačila sodne takse ne bi bila več upravičena (da temu ni bilo tako, pa tožena stranka ni niti zatrjevala, še manj dokazala).
nepopoln predlog za oprostitev plačila sodnih taks - poziv na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - rok za dopolnitev nepopolnega predloga - COVID-19 - zavrženje nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks
Ker je sodišče prve stopnje tožečo stranko v sklepu z dne 24. 9. 2020 na zakonski podlagi opozorilo, da bo nepopoln predlog, če ga tožeča stranka ne dopolni v roku 30 dni od prejema sklepa, zavrglo, pritožnica neutemeljeno uveljavlja nezakonitost sklepa. Rok za dopolnitev se je po ugotovitvah sodišča prve stopnje iztekel 2. 11. 2020, čemur pritožnica neutemeljeno nasprotuje s stališčem, da bi moralo sodišče zaradi izrednih razmer Covid-19 tožeči stranki v konkretnem primeru podaljšati rok za dopolnitev predloga. Za tako postopanje sodišče prve stopnje ni imelo nobene dejanske niti pravne podlage. Z iztekom roka, ki ga tožeča stranka ni izkoristila za dopolnitev predloga, so se izpolnili pogoji za zavrženje nepopolnega predloga. Smiselno izraženo stališče, da je sodišče prve stopnje imelo podlago za vsebinsko presojo predloga za oprostitev plačila sodne takse, je materialnopravno zmotno. Pri tem pritožbeno sodišče še dodaja, da vsebinska presoja ne bi bila mogoča niti na podlagi v pritožbi predlaganih dokazov, ker tudi ti niso skladni listinami, ki bi jih morala tožeča stranka predložiti v skladu s pozivom sodišča v sklepu z dne 24. 9. 2020. Zakaj pa naj teh listin tožeča stranka ne bi bila dolžna predložiti sodišču za potrebe odločitve o predlogu, da se jo oprosti plačila sodne takse, v pritožbi niti ne pove.