ZIZ člen 17, 17/1, 17/2, 17/2-3, 40. ZPreZP-1 člen 38, 39, 39/1.
izvršnica - izvršilni naslov - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - ugovorni razlog - zapadlost terjatve - sredstvo in predmet izvršbe
Ker je izvršnica izvršilni naslov (ki je po učinkih blizu neposredno izvršljivemu notarskemu zapisu), je izvršilno sodišče nanjo po načelu stroge formalne legalitete vezano. Navedeno pomeni, da izvršilno sodišče ne more presojati pravilnosti v izvršnici navedene zapadlosti terjatve, kolikor je ta z ugovorom zoper sklep o izvršbi izpodbijana z dejstvi, ki so ob nastanku izvršnice že obstajala.
Zakon izvršnici podeljuje lastnost izvršilnega naslova in če upnik na njeni podlagi predlaga izvršbo, se uporabljajo določbe ZIZ, vključno s sredstvi in predmeti, s katerimi naj se izvršba opravi.
Prva toženka utemeljeno izpodbija sklep sodišča prve stopnje in navaja, da je sodišče prve stopnje dne 18. 2. 2020 izdalo sodbo opr. št. Pd 66/2017 in ta sodba, kar se tiče zahtevka zoper prvo toženko, nima narave vmesne sodbe, ampak gre za končno sodbo. V II. točki izreka sodbe je zahtevek zoper prvo toženko zavrnjen in je s tem postopek zoper prvo toženko zaključen. Zato bi moralo sodišče njenemu predlogu ugoditi in odločiti o stroških postopka prve toženke.
ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-14, 2/1-41, 15, 15/1, 16, 16/1, 16/3. Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest (1998) člen 13, 21. ZGJS člen 53. OZ člen 6, 6/2.
odškodnina - padec s kolesom - odgovornost upravljalca in lastnika javnih cest - izvajalec gospodarske javne službe - redno vzdrževanje javnih cest - žled - odstranitev vej - skrbnost dobrega strokovnjaka - merilo skrajne skrbnosti - pričakovan dogodek - nesrečno naključje
Zahteva, da pri pregledu ceste opazi vsako suho vejo na katerikoli višini nad cestiščem, bi bila do vzdrževalca cest pretirano stroga. Od vzdrževalca cest je mogoče zahtevati le tisto, kar bi v okoliščinah posameznega primera moral in mogel storiti posebej skrben strokovnjak, in tisto, kar sodi v okvir (življenjsko) razumnega pričakovanja.
Ob slabši vidljivosti in zmanjšani osredotočenosti je toženka morala računati s tem, da lahko tožnika določene zunanje okoliščine (npr. smer zgornje tlakovane poti, odpiranje spodnjih vrat z utripanjem opozorilne lučke) še dodatno zavedejo in napeljejo k temu, da bo ubral najkrajšo (direktno) pot proti izhodu.
Zunanje površine niso bile urejene in varovane tako, da bi nezgode učinkovito odvračale.
Zaključek sodišča prve stopnje, da toženka ni mogla pričakovati, da tožnik ne bo uporabil druge poti, kot pa te, po kateri je prišel (pot po stopnicah), ni prepričljiv.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00044820
OZ člen 131.. ZDR-1 člen 149, 150, 153, 153/1, 153/2, 153/3, 179, 179/1.. ZVZD-1 člen 3, 3/2, 3/2-2, 5, 5/1, 39.. ZGO-1 člen 83.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - objektivna odškodninska odgovornost - delna odgovornost - soprispevek delavca k škodnemu dogodku
Ob pravilni uporabi materialnega prava je potrebno zaključiti, da je škoda, ki je nastala tožniku, v višini 40 % posledica tožnikove neskrbnosti, saj se ne bi smel povzpeti za prevzem visokotlačne cevi po armaturni mreži, v preostalem pa je zanjo odgovorna druga toženka, saj ni poskrbela za varne razmere na gradbišču in ni preverila, ali podizvajalec skrbi za ustrezen nadzor na gradbišču.
ZDR-1 člen 155, 156.. ZObr člen 97f, 97f/2.. ZSSloV člen 53, 53/2.. URS člen 22.. ZPP člen 7, 212.
plačilo odškodnine - neizkoriščen tedenski počitek - misija - vojska - tedenski počitek - odškodnina za neizrabljene dni tedenskega počitka - dnevni počitek
Tožena stranka neutemeljeno zatrjuje, da je tožniku na mednarodni misiji zagotovila potrebni počitek, s tem ko mu je zagotovila počitek v trajanju 7,5 ur. Ureditev potrebnega počitka po ZSSloV ne pomeni, da pripadnikom ne pripada dnevni počitek v trajanju najmanj 12 oziroma 11 ur.
Za presojo, ali vojaku na mednarodni misiji ni bil omogočen tedenski počitek, je bistveno, katere zadolžitve oziroma obveznosti (naloge) so mu bile odrejene oziroma kaj konkretno je počel v dneh, ki so zavedeni kot prosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00043022
ZVEtL-1 člen 42, 42/1, 42/2, 43, 44, 44/1. ZPDS člen 7. ZPN člen 7. SPZ člen 19. ZPP člen 212.
predlog za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pripadajoče zemljišče k stavbi - skupno pripadajoče zemljišče - pripadajoče zemljišče k več objektom - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - obseg pripadajočega zemljišča - lastninska pravica na funkcionalnem zemljišču - pridobitev lastninske pravice na pripadajočem zemljišču - načelo akcesornosti - pridobitev lastninske pravice po samem zakonu - odločba o določitvi funkcionalnega zemljišča - prostorski akti ali upravna dovoljenja - pretekla raba zemljišča - ugovor javnega dobra - javno dobro - mnenje, pridobljeno izven postopka - del trditvene podlage
Pripadajoče zemljišče je tisto zemljišče, ki je bilo neposredno namenjeno ali potrebno za redno rabo stavbe in je postalo last lastnika stavbe na podlagi predpisov, veljavnih pred 1. januarjem 2003.
Etažni lastniki stavb so postali lastniki funkcionalnega zemljišča že ob izgradnji oziroma pridobitvi stanovanj, kar je bilo pred vpisom druge nasprotne udeleženke v zemljiško knjigo. Obseg individualnega (parcela št. 2315/1) in skupnega (parcela št. 2315/2) funkcionalnega zemljišča je sodišče prve stopnje ugotovilo po izvedenem dokaznem postopku in upoštevaje kriterije iz prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1.
Po prvem odstavku 44. člena ZVEtL-1 velja domneva, da je lastnik stavbe, zgrajene pred 1. 1. 2003, tudi lastnik zemljišča, za katerega sodišče ugotovi, da je bilo po (pred)tranzicijskem pravu njeno funkcionalno zemljišče.
Ker gre za mnenje pridobljeno izven postopka, ga lahko sodišče upošteva le kot del trditvene podlage stranke in ne kot dokaz o obstoju javnega dobra na obravnavani zemljiški parceli. Pravilnost teh navedb je sodišče prve stopnje preverjalo s pomočjo sodne izvedenke, ki jo je določilo v postopku, in z ostalimi izvedenimi dokazi. Po pripombah udeležencev na izvedensko mnenje je sodišče prve stopnje pridobilo tudi dopolnitev izvedenskega mnenja.
Ugovor javnega dobra bi bil lahko pomemben, vendar bi morala četrta nasprotna udeleženka ponuditi bolj konkretizirane in nedvoumne podatke o obstoju javnega dobra na sporni nepremičnini. Njeno sklicevanje na različne predpise, na podlagi katerih naj bi parcela št. 2321 predstavljala javno dobro, zato ne more biti upoštevno, saj je preveč pavšalno. Ugovor javnega dobra v zvezi z obsegom pripadajočega zemljišča bi bil lahko utemeljen le v primeru, če bi bil podkrepljen z namembnostjo zemljišča kot javne dobrine, torej dobrine, namenjene splošni rabi, v času pred 1. januarjem 2003. Da bi bila sporna parcela sploh kdaj opredeljena oziroma razglašena za grajeno javno dobro, sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru ni ugotovilo.
Ker je pri izdaji sodbe sodeloval sodnik porotnik, ki ni sodeloval na glavni obravnavi, je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 1. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Na to kršitev pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti, zato ni odločilno, da sta stranki na zapisnik navedli, da tega ne bosta uveljavljali kot bistveno kršitev določb postopka.
spor majhne vrednosti - roki za vloge - zamuda roka - zavrženje vloge kot prepozne - neupoštevanje vloge - neupoštevanje navedb in dokazov
Sankcija za ravnanje stranke v nasprotju z določbami 451. in 452. člena ZPP je ta, da sodišče dejstev in dokazov, ki so navedeni prepozno, ne upošteva, kar pomeni, da ne morejo biti del upoštevnega dejanskega stanja odločbe. Izdaja posebnega sklepa o neupoštevanju teh dejstev ne le, da ni potrebna, v določbah ZPP tudi ni podlage za zavrženje vloge (tožene) stranke iz razloga, ker naj bi bila vložena prepozno (v nasprotju z roki predvidenimi v 451. in 452. členu ZPP).
ZPP člen 8.. ZDR-1 člen 7, 7/4, 47, 109, 109/2, 111, 111/1, 111/1-8, 111/2.
izredna odpoved delavca - trpinčenje na delovnem mestu - odpravnina - varstvo pred trpinčenjem - odškodnina najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka
Ravnanja tožene stranke (tj. v zvezi z odnosom direktorja tožene stranke do tožnice, odvzemom nalog, nezagotavljanjem dela, dostopom do informacijskega sistema, selitvijo v drugo pisarno in neupravičeno odklonitvijo izrabe letnega dopusta) predstavljajo trpinčenje tožnice na delovnem mestu, ki se je nad tožnico izvajalo po tem, ko ji je prenehala funkcija vršilke dolžnosti direktorice tožene stranke. Zato je ob podaji izredne odpovedi obstajal zakonit razlog na strani delodajalca po 8. točki prvega odstavka 111. člena ZDR-1.
ZPP člen 394, 394/1, 394/1-10, 395, 395/2, 396, 396/1, 396/1-6.
obnova postopka - nova dejstva - novi dokazi
Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da bi tožena stranka lahko informacije o tožnikovi vključenosti v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje oziroma tožnikovo neaktivnost pri iskanju nove zaposlitve v okviru postopkov pred zavodom za zaposlovanje ob ustrezni skrbnosti pridobila pred odločitvijo sodišča prve stopnje v tem delovnem sporu, bodisi sama bodisi s predlogom sodišču, naj opravi poizvedbe. V zvezi z odločbo ZPIZ z dne 26. 6. 2019 pa je pravilno ugotovilo, da ne gre za novo dejstvo ali nov dokaz.
ZDR-1 člen 6, 6/1, 6/6, 89, 89/1, 89/1-1.. ZZRZI člen 40, 40/1, 40/6.. ZPIZ-1 člen 1, 4, 101, 102, 103.. ZPIZ-2 člen 428.. Pravilnik o načinu dela Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi (2005) člen 4, 4/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti - invalid - mnenje komisije - posebno varstvo pred odpovedjo
Delavec glede na določbe ZPIZ-1 od delodajalca ne more zahtevati, da obstoječa delovna mesta prilagodi preostali delovni zmožnosti delavca ali da ustanovi novo delovno mesto, ki bo ustrezalo preostali delovni zmožnosti invalida.
razlika v plači - jezikovna razlaga - aneks k pogodbi o zaposlitvi - bruto plača
Sodišče prve stopnje je utemeljeno izhajalo iz jezikovne razlage, ki določa zunanjo mejo možnih razlag, in tako pravilno ugotovilo, da je bila osnovna plača v aneksu št. 1 z dne 1. 4. 2011 in aneksu št. 2 z dne 1. 4. 2015 določena za 156 ur mesečno, saj je izrecno spremenjen le znesek osnovne plače, druge določbe pa so ostale nespremenjene. Skupnega namena pogodbenih strank, ki bi bil v tem, da je osnovna plača v aneksih določena za 174 ur mesečno, ni ugotovilo oziroma ga toženka ni dokazala.
ZPP člen 244, 244/1, 244/2.. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 12, 12/1, 13, 13/1.
stroški priče - upravičenec - zahteva delodajalca za povrnitev izplačanega nadomestila plače
Delodajalec, če gre za delavca, je tisti, ki poda zahtevo za povrnitev izplačanega nadomestila plače. Zahtevo poda, potem ko delavcu, ki je bil zaslišan kot priča, nadomestilo plače izplača. Sodišče prve stopnje je nepravilno s sklepom, sprejetim na naroku za glavno obravnavo dne 16. 9. 2020, ko je priči izročilo obrazec, priči naložilo, da izpolnjen obrazec vrne v roku 15 dni, sicer priglašenih stroškov ne bo odmerilo (priznalo). Ta rok bi iztekel dne 1. 10. 2020, kar pa je, preden je delodajalec priči izplačal nadomestilo plače za september 2020.
misija - tedenski počitek - vojak - odškodnina za neizrabljene dni tedenskega počitka
Za presojo, ali vojaku na mednarodni misiji ni bil omogočen tedenski počitek, je bistveno, katere zadolžitve oziroma obveznosti (naloge) je imel oziroma kaj konkretno je počel v dneh, ki so zavedeni kot prosti.
Večerni sestanki, ki so potekali tako, da je poveljnik oddelka informacije podal na hodniku nastanitvenega objekta, v katerem so vojaki počivali, ter so priče govorile o krajših sestankih brez posebnih formalnosti in obveznosti, ni mogoče šteti za kršitev pravice do tedenskega počitka.
odločitev o pravdnih stroških - pravdni stroški po uspehu - potrebni pravdni stroški - nagrada za sestavo vloge
Ker je tožnik s svojim zahtevkom do toženca uspel v višini nekaj več kot eno polovico, mu mora toženec povrniti polovico pravdnih stroškov. Ker je približno do polovice uspel tudi toženec, mu mora tožnik povrniti polovico njegovih pravdnih stroškov. Če so stroški obeh strank po višini enaki, se medsebojno pobotajo in v takem primeru sodišče odloči, da nosi vsaka stranka svoje stroške. Če pa stroški niso enaki, sodišče naloži pribitek stranki, katere stroški so manjši, kot je sodišče pravilno storilo tudi v tem primeru in tožencu naložilo, da povrne prvemu tožniku ustrezen del stroškov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
VSL00046243
ZOR člen 195, 200. OZ člen 164, 174, 179, 188, 1060. ZKP člen 542. ZZDej člen 49. ZDoh-2 člen 27, 27-1. ZPP člen 105a, 105a/3, 125, 125/3, 130, 130/3, 199, 205, 214, 214/2, 279a, 285, 286, 286/4, 313, 313/2, 339, 339/1, 339/2-8, 339/2-10, 354, 357a, 358. ZIZ člen 21. ZUE člen 13. ZST-1 člen 11, 39.
povrnitev škode - kršitev osebnostnih pravic - prisilna hospitalizacija v psihiatrični bolnišnici - zdravniška služba - opravljanje zdravniške službe - protipravnost - obseg in višina škode - pravična denarna odškodnina - povrnitev nepremoženjske škode - neutemeljen odvzem prostosti - enotna odškodnina - sprememba valute v RS - preračun tolarjev v evre po uradni dolžnosti - zakonske zamudne obresti - obseg povrnitve škode - popolna odškodnina - dohodnina od odškodnine - plačilo dohodnine od izplačane odškodnine - oprostitev plačila dohodnine - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - analogija s kazenskim postopkom - razlaga določb zakona - uporaba analogije - povrnitev premoženjske škode - vmesna sodba - vzročna zveza - izgubljeni dohodek - trditveno in dokazno breme - neprerekana dejstva - izvršljivost - paricijski rok - dokazovanje z izvedencem - izvedensko mnenje - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - neplačilo sodne takse za pritožbo - domneva umika pritožbe - odmera sodne takse - uporaba tarife
Že Vrhovno sodišče je v predhodnih postopkih ugotovilo in sedaj tudi pravilno sodišče prve stopnje, da je tožničin zahtevek iz naslova nepremoženjske škode po določbah Obligacijskega zakonika in ne Zakona o kazenskem postopku. To pomeni, da 1. točka 27. člena ZDoh v tem primeru ne velja. 27. člen pa našteva taksativno, kdaj se dohodnina ne plača. Davčni predpisi niso takšni, da ko po mnenju sodišča neka odškodnina ni bila posebej omenjena, je moč uporabiti analogijo. 27. člen natančno našteva primere, kdaj se dohodnina ne plača, in sicer za zahtevke za nepremoženjsko škodo po OZ je to urejeno v 5. točki 27. člena ZDoh.
Uporaba drugega odstavka 214. člena ZPP je dopustna na podlagi tretjega odstavka 130. člena ZPP-D. Zato pritožbeno sodišče ne more odpirati vprašanj o višini tega tožbenega zahtevka. Ker gre za neprerekana dejstva tudi ne more odločbe razveljaviti ali opraviti o tem glavne obravnave na drugi stopnji. Zato je bilo treba zaradi zmotne uporabe materialnega prava (174. člena OZ in drugega odstavka 214. člena ZPP) pritožbi v tem delu ugoditi in prisoditi zahtevano škodo iz naslova izpadlega dohodka (358. člen ZPP). Pritožbeno sodišče tudi opozarja na dolžino postopka in možnost tožene stranke in stranskega intervenienta, da bi te ugovore podala, pa teh ugovorov ni bilo.