KZ-1 člen 197.. ZDR-1 člen 5, 7, 47, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2, 211, 211/7.. ZVZD-1 člen 3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - znaki kaznivega dejanja - šikaniranje na delovnem mestu - hujša kršitev delovne obveznosti
Četudi za ugotovitev obstoja odpovednega razloga zadostuje že uporaba 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1, pritožbeno sodišče vseeno izraža še strinjanje z razlogi sodišča prve stopnje, ki je zavrnilo stališče tožnika, da pred šikaniranjem z inkriminacijo po 197. členu KZ-1 niso varovane tudi osebe, ki pri delodajalcu opravljajo delo preko študentke napotnice. Navedeno kaznivo dejanje stori kdor na delovnem mestu ali v zvezi z delom s spolnim nadlegovanjem, psihičnim nasiljem, trpinčenjem ali neenakopravnim obravnavanjem povzroči drugemu zaposlenemu ponižanje ali prestrašenost. Gre za tiho blanketno normo, saj je le z določili delovne zakonodaje mogoče pojasniti zakonske znake, kot je npr. zaposlena oseba. Delovnopravna zakonodaja ne opredeljuje pojma "zaposlen" in po 5. členu ZDR-1 je delavec po tem zakonu vsaka fizična oseba, ki je v delovnem razmerju na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Vseeno pa se ta zakon nanaša tudi na druge osebe, ki za delodajalca opravljajo delo, med njimi študenti. Člen 211 ZDR‑1, ki ureja Delo otrok, mlajših od 15 let, dijakov in študentov, tako v sedmem odstavku določa tudi, da se v primerih opravljanja dela študentov uporabljajo določbe tega zakona o prepovedi diskriminacije, pri čemer se na podlagi določbe iz 7. člena ZDR-1 spolno in drugo nadlegovanje šteje za diskriminacijo po določbah tega zakona. Po 3. členu ZVZD-1 je delavec oseba, ki pri delodajalcu opravlja delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Delavec v smislu tega zakona pa se šteje tudi oseba, ki na kakršnikoli drugi pravni podlagi opravlja delo za delodajalca. Tudi po stališču Sodišča EU se pojem "delavec" ne nanaša le na osebe s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, ampak širše - na osebe, ki opravljajo delo za delodajalca. S tem, ko je delovno sodišče ugotovilo odpovedni razlog po 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, ni ugotovilo storitve kaznivega dejanja in tožnika ni spoznalo za kazensko odgovornega, tako da ni poseglo v pristojnost kazenskega sodišča.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti - namen osebnega stečaja in odpusta obveznosti - predlog za začetek postopka osebnega stečaja - pravni interes - zavrženje predloga za začetek stečajnega postopka - enako obravnavanje upnikov - ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja - ovira za odpust obveznosti - pravnomočna zavrnitev predloga - sekundarni namen postopka osebnega stečaja
Osnovni namen postopka osebnega stečaja določa prvi odstavek 382. člena ZFPPIPP, po katerem se postopek osebnega stečaja vodi, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih delih. Glede na to, da pritožnik trdi, da nima sredstev, iz katerih bi se njegovi upniki lahko poplačali, je jasno, da osnovnega namena postopka osebnega stečaja ni mogoče doseči.
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da obstaja ovira za odpust obveznosti iz druge alineje 2. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP, saj je bil pritožnikov predlog za odpust obveznosti, ki ga je podal v postopku osebnega stečaja St 001/2009 pravnomočno zavrnjen (s sklepom, ki je postal pravnomočen 8.12.2012) zaradi kršitev obveznosti iz šestega odstavka 384. člena ZFPPIPP, od pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi predloga za odpust obveznosti pa še ni preteklo deset let. Ob povedanem se izkaže, da tudi sekundarnega namena postopka osebnega stečaja ni mogoče doseči.
izbris obsodbe iz kazenske evidence - sodna rehabilitacija - pogoji za izbris obsodbe iz kazenske evidence
Kazenska sankcija odraža med drugim težo storjenega kaznivega dejanja, ki v obravnavanem primeru pretehta pričakovane negativne posledice obsodbe na obsojenčevo osebno, družinsko in poklicno področje; tudi negativne posledice izrečene kazenske sankcije predstavljajo za storilca kaznivega dejanja pričakovano tveganje, zato posebej upoštevnih okoliščin za individualnega obsojenca pri presoji prošnje za predčasni izbris obsodbe iz kazenske evidence ne morejo predstavljati. Navedbe pritožnice, da že sam izrek sankcije opominjevalne narave izkazuje, da je storjeno kaznivo dejanje nižje teže, sodišče druge stopnje zato ne sprejema kot pomembne za odločitev o predčasnem izbrisu obsodbe iz kazenske evidence. Pritožbeno prizadevanje za sodno rehabilitacijo pa se izkaže za neutemeljeno nenazadnje tudi iz razloga sorodnosti področja, na katerem je A. A. storil kaznivo dejanje, s tistim, na katerem naj bi, po lastnih navedbah, lahko karierno napredoval.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00045808
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 55/1-9, 55/1-11, 56, 56/1, 61, 61/3, 63, 63/1. ZPP člen 394, 394-10, 395, 395/2, 396, 396/1, 396/1-6. ZFPPIPP člen 122, 122/4.
ugovor po izteku roka - opozicijski ugovor - predlog za obnovo postopka - nova dejstva ali dokazi - uveljavljanje novih dejstev in dokazov - krivda za neuveljavljanje novih dejstev in dokazov - primerna skrbnost - skrbnost stranke pri zbiranju procesnega gradiva - ugodnejša odločba - stečajni postopek - neizpodbojna domneva o seznanitvi z vsebino objavljenega sklepa
V ugovoru po roku dolžnik ni navajal dejstev, ki bi nastopila šele po izdaji sklepa o izvršbi, temveč je uveljavljal, da je terjatev prenehala že pred izdajo sklepa o izvršbi. S takimi navedbami je dolžnik negiral obstoj obveznosti, ki je bila s sklepom o izvršbi že pravnomočno ugotovljena po temelju in višini in dolžniku naložena v plačilo, tako negiranje pa v okviru ugovora po izteku roka ni dopustno, saj slednji dopušča uveljavljanje samo pravih opozicijskih ugovornih razlogov, to je ugovornih razlogov, ki dolžnikovo obveznost „le“ ukinjajo.
Obnovitvenega razloga iz 10. točke 394. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ni mogoče upoštevati, če bi stranka ob primerni skrbnosti že v predhodnem postopku lahko uveljavljala oziroma dokazovala dejstva, ki tvorijo dejanski stan obnovitvenega razloga. Predložitev novega dokaza torej sama po sebi ne zadošča za uspeh s predlogom, ampak mora predlagatelj zatrjevati in izkazati tudi to, da ga brez svoje krivde ni mogel uveljavljati že prej, to je še v času do pravnomočnega zaključka postopka. Ob tem je ključno, da izkaže, da pri zbiranju procesnega gradiva ni ravnal procesno neskrbno. Višje sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da dolžnik tej zahtevi ni zadostil in da ni uspel izkazati, da dejstev in dokazov, ki jih navaja v predlogu za obnovo postopka, brez svoje krivde ni mogel uveljavljati že v ugovoru zoper sklep o izvršbi.
Novo uveljavljana dejstva in dokazi (tudi če bi jih bilo mogoče upoštevati) niso taki, da bi na njihovi podlagi za dolžnika lahko bila izdana ugodnejša odločba. Odločitev o ugovoru zoper sklep o izvršbi je bila namreč za dolžnika neugodna ne zato, ker še ni razpolagal s sedaj podanimi navedbami in dokazi, temveč zato, ker je zamudil rok za vložitev ugovora. Povedano drugače, tudi če bi dolžnik vsa zatrjevano nova dejstva in dokaze podal že v ugovoru zoper sklep o izvršbi, odločitev ne bi mogla biti drugačna in bil bil ugovor vseeno zavržen kot prepozen (če pa bi bil pravočasen, bi dolžnik z njim uspel že tudi brez novih dejstev in dokazov, saj je uveljavljal pravno pomembno negativno dejstvo, ki bi zadoščalo za odstop zadeve v pravdo).
Četrti odstavek 122. člena ZFPPIPP jasno določa, da domneva seznanjenosti velja tako za stranke postopka zaradi insolventnosti kot tudi za vse druge osebe, torej tudi za dolžnika. Domneve že zaradi njene narave ni mogoče vezati izključno na insolvenčne postopke, temveč velja tudi v vseh postopkih, v katerih se na kakršenkoli način odloča o dejstvih, seznanjenost s katerimi izhaja iz te domneve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00042833
DZ člen 61.. SPZ člen 48.. ZZZDR člen 51, 51/2.. ZTLR člen 24, 25, 26.
sklepčnost zahtevka - skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja v pravdi - vlaganja v posebno premoženje zakonca - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - nova stvar - spremembe tržne vrednosti nepremičnine - stvarnopravni zahtevek - neupravičena obogatitev - obligacijskopravni zahtevek
Tožnik sicer zatrjuje, da je zaradi obsežne adaptacije stanovanjske stavbe nastala nova stvar, vendar ni podal jasnih trditev, do katere faze je bil objekt zgrajen do sklenitve zakonske zveze oziroma porušen in ni niti količinsko niti vrednostno opredelil izvedenih del v času trajanja zakonske zveze, ter ni okvirno navedel denarne vrednosti posameznih vlaganj v nepremičnino oz. nepremičnine (saj navaja, da je vlagal tudi v zasaditev trsja in sadnega drevja) oziroma ni navedel, za koliko se je povečala vrednost posameznih nepremičnin, v katere je vlagal.
stroški odvetnika s sedežem zunaj območja sodišča - potni stroški odvetnika - pravica do svobodne izbire odvetnika - pravica do enakega varstva pravic - potrebni pravdni stroški
Toženki pripada pravica do svobodne izbire odvetnika, vendar to še ne pomeni, da obstaja obveznost, naložiti nasprotni stranki breme stroškov, ki nastanejo z izbiro odvetnika v kraju izven območja sodišča, pri katerem teče postopek. Sodišče mora pri odločitvi o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, upoštevati samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo, kot to določa 155. člen ZPP. Razen, če to utemeljujejo okoliščine, ki so povezane s vsebino zadeve; zapletenost, obsežnost, zahteva po specialnih znanjih. Toženka teh posebnih razlogov za izbiro odvetnika izven območja razpravljajočega sodišča, ni zatrjevala, zato potnih stroškov njenega pooblaščenca iz L., ni mogoče naložiti v povračilo tožnici.
Za ugotavljanje teka zastaranja kaznivega dejanja je bistveno, kdaj je bilo dokončano obtoženkino izvršitveno dejanje, ne pa kdaj je bilo dokončano samo kaznivo dejanje v smislu nastanka premoženjske škode kot prepovedane posledice kaznivega dejanja goljufije.
OZ člen 562, 564, 564/1, 568, 568/1. ZPP člen 8, 212, 340.
razveza pogodbe o preužitku - zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - dokazna ocena izpovedbe strank in priče - nevzdržnost skupnega življenja - kršitev človekovih pravic - neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti - pravni standard - pomanjkljiva dokazna ocena - razlogi za razvezo pogodbe
ZPP člen 249. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 16.
stroški in odmera nagrade izvedencu
Pri presoji, ali je izvedenec opravil naloženo nalogo, ni pomembno, ali se stranke z vsebino izvedenskega mnenja strinjajo in tudi ne, ali bo sodišče v dokaznem postopku sprejelo ugotovitve izvedencev ali ne. Upravičenje izvedenca do plačila nastane z izpolnitvijo naloge oziroma takoj ko napravi in sodišču posreduje svoje pisno mnenje.
Odločitev sodišča o dolžnosti plačila stroškov kazenskega postopka sme namreč temeljiti le na okoliščinah, ki so ob izdaji odločbe o stroških, ne pa na bodočih, negotovih okoliščinah, zaradi česar (morebitna) odpoved pogodbe o zaposlitvi trenutno ne vpliva na sprejeto odločitev.
ZDR-1 člen 37, 89, 89/1, 89/1-3.. ZODPol člen 34.. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 10, 10/1, 10/2.. ZNPPol člen 13.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - svoboda izražanja - policist - lojalnost - okrnitev ugleda
Iz tožnikovega javno dostopnega FB profila in objavljenih fotografij jasno izhaja, da opravlja delo policista. Tožnikova objava je povezana z delovnim področjem policije in njenimi pooblastili, saj se nanaša na izrekanje ukrepa prepovedi približevanja.
Ni pravilno stališče sodišča prve stopnje, da objava ni dosegla (relevantne) javnosti. Število sledilcev FB profila ni pokazatelj števila vseh oseb, ki so/bi lahko bili seznanjeni s sporno objavo. Relevantna javnost je širša. To so tudi žrtve družinskega nasilja, na kar opozarja pritožba ob sklicevanju na 13. člen ZNPPol, ki določa, da morajo pri opravljanju policijskih nalog policisti spoštovati in varovati pravico do življenja, človekovo osebnost in dostojanstvo ter druge človekove pravice in temeljne svoboščine (prvi odstavek). Še posebej obzirno morajo policisti ravnati z žrtvami in osebami, ki potrebujejo dodatno pozornost, pomoč in skrb, kot so otroci, mladoletniki, starejši, invalidne osebe, nosečnice in žrtve nasilja v družini (drugi odstavek). Objava v obliki spornega dialoga lahko zbuja vtis, da policija družinskega nasilja ne obravnava s potrebno stopnjo skrbnosti, ker dvomi v upravičenost podanih prijav.
Sodišče prve stopnje je napačno presodilo, da je obravnavana sankcija odpovedi prestroga, nesorazmerna očitanemu. Sledilo je tožniku, ki se je skliceval na pravico do svobode izražanja iz prvega odstavka 10. člena EKČP, ki obsega svobodo mišljenja ter sprejemanja in sporočanja obvestil in idej brez vmešavanja javne oblasti in ne glede na meje. Čeprav se predmet varstva iz 10. člena EKČP ne nanaša le na informacije ali ideje, ki so ugodne ali se štejejo za neškodljive oziroma nepomembne, ampak tudi na tiste, ki užalijo, šokirajo ali vznemirijo, in mora biti tako varstvo svobode izražanja mnenja zagotovljeno tudi na delovnem mestu, pa pravica do svobode izražanja ni absolutna.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - odpust obveznosti - stečajna masa v postopku osebnega stečaja
Zmotno je pritožnikovo stališče, da terjatev ne spada v stečajno maso, ker je bilo o njej odločeno s sodbo, ki je bila izdana po odpustu obveznosti. S sodbo se je le pravnomočno razrešilo pravno razmerje med pritožnikom in dolžnikovim dolžnikom v zvezi s sporno terjatvijo.
nezakonito bivanje - dovoljenje za začasno prebivanje zaradi študija - opravljanje dela - zaposlitev - pogodba o štipendiranju - potrdilo o vloženi prošnji za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje
Pojasnila v opisu prekrška, ki jih je podal prekrškovni organ v zvezi z navedbami v zahtevi za sodno varstvo, da naj bi storilka delo opravljala v skladu z določbami zakonov, na katere napotuje peti odstavek 44. člena ZTuj-2, tako niso zgolj indici, s katerimi je prekrškovni organ dokazoval storilkino nezakonito prebivanje v Republiki Sloveniji, temveč so konkretna opozorila, da storilka z navedbami v zahtevi za sodno varstvo in predloženimi dokazili ni uspela izkazati, da bi njeno bivanje v Republiki Sloveniji bilo zakonito oz. da je delo opravljala skladno z določbami zakonov, na katere napotuje peti odstavek 44. člena ZTuj-2. Sodišče prve stopnje, ki je pri odločanju o zahtevi za sodno varstvo očitno upoštevalo opis prekrška, kot izhaja iz opisa na podlagi petega odstavka 57. člena ZP-1, bi se zato moralo določneje opredeliti do trditev prekrškovnega organa o tem, da niso bili izpolnjeni pogoji, da bi se kljub opravljanju dela storilkino prebivanje štelo za zakonito, in v okviru tega tudi podrobneje oceniti dokaze ter obrazložiti svojo dokazno oceno.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - kazenska sankcija - načelo individualizacije sankcij - kazen zapora
Brez uspeha pa so tudi pritožbene navedbe glede uporabnih delov rastline konoplje. Po Uredbi o razvrstitvi prepovedanih drog niso prepovedani le ekstrakti konoplje in njena smola, temveč tudi rastlina sama. Niti omenjena uredba niti sodna praksa sama pa ne razlikujeta med stadijem rasti konoplje in posledično koncentracijo THC, zaradi česar ni pomembno, kolikšen delež zaseženih rastlin predstavlja dejansko uporabno konopljo.
dvom v vročitev sodbe - domneva o vročitvi - zamudna sodba - premoženjska škoda - pogodba o storitvi - neresnični podatki
Če bi skrbno ravnanje tožnika, ki je od toženca zahteval podatke o teži vozila in tovora prav zato, da bi zadostil pravilom o nosilnosti oz. skupni dovoljeni teži, ta pa je posredoval napačne podatke, bilo ovrednoteno tako, da mora kljub temu tožnik sam nositi breme denarne kazni, bi to bilo v nasprotju z vrednotnim izhodiščem o vestnem in poštenem ravnanju; celo več, lahko bi imelo negativne učinke na preventivno ravnanje v prometu, če ne bi dopuščalo, da za kršitev odgovarja oseba, ki je prekršek dejansko zakrivila.
Toženec je imel veljavno dopolnilno zdravstveno zavarovanje od 2. 5. 2019, zato je jasno, da tožnik kot izvajalec zdravstvenih storitev ne bi smel od zavarovanca, zahtevati doplačila za opravljene storitev po tem datumu (6. točka drugega odstavka 62. člena ZZVZZ).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00048751
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3.
ponovitvena nevarnost - podaljšanje pripora po vloženi obtožnici
Sodišče druge stopnje tudi nima nobenih pomislekov v pravilnost izpodbijane odločitve kolikor se ta nanaša na obstoj ponovitvene nevarnosti pri obdolžencu. Slednjo je sodišče prve stopnje utemeljilo z ugotovitvijo, da naj bi obdolženec očitani mu kaznivi dejanji na škodo svoje žene storil zaradi ljubosumja, dalje, da je bil fizičnem napadu nanjo vztrajen, kakor tudi, da naj bi nasilje nad njo izvrševal že dalj časa. Ocenilo je, da gre pri obdolžencu očitno za ljubosumnega, impulzivnega in brezobzirnega človeka, kar vse potrjuje nevarnost, da bi na prostosti tovrstna kazniva dejanja ponovil.
ZNP-1 člen 40, 42. ZPP člen 163, 339, 399/2, 339/2-14. DZ člen 190, 190/1, 190/2, 196.
razveza zakonske zveze - nepravdni postopek - varstvo, vzgoja in preživljanje mladoletnih otrok - skupno skrbništvo - notarski zapis - dogovor o preživljanju - korist mladoletnega otroka - nevezanost sodišča na postavljene zahtevke - preživninske potrebe otroka - finančne zmožnosti staršev
Zmotno meni pritožba, da bi z odločitvijo sodišča o skupnem varstvu in vzgoji odpadla odločitev o preživljanju otrok. 139. člen Družinskega zakonika (DZ) namreč določa, da tudi ko sodišče odloči o skupnem varstvu in vzgoji otrok mora med drugim odločiti o preživljanju otrok.
naknadni predlog prisilne poravnave - sprememba načrta finančnega prestrukturiranja - rok za predložitev zahteve za spremembo načrta finančnega prestrukturiranja - podaljšanje roka
Soglasje upniškega odbora je procesna predpostavka za dovolitev podaljšanja roka le v primeru, ko podaljšanje zahteva dolžnik. Smisel takšne ureditve je v preprečitvi, da bi dolžnik postopek zavlačeval.