ZNP-1 člen 40, 42. ZPP člen 163, 339, 399/2, 339/2-14. DZ člen 190, 190/1, 190/2, 196.
razveza zakonske zveze - nepravdni postopek - varstvo, vzgoja in preživljanje mladoletnih otrok - skupno skrbništvo - notarski zapis - dogovor o preživljanju - korist mladoletnega otroka - nevezanost sodišča na postavljene zahtevke - preživninske potrebe otroka - finančne zmožnosti staršev
Zmotno meni pritožba, da bi z odločitvijo sodišča o skupnem varstvu in vzgoji odpadla odločitev o preživljanju otrok. 139. člen Družinskega zakonika (DZ) namreč določa, da tudi ko sodišče odloči o skupnem varstvu in vzgoji otrok mora med drugim odločiti o preživljanju otrok.
nedopusten pritožbeni razlog v gospodarskem sporu majhne vrednosti - izpodbijanje dokazne ocene - izpodbijanje dejanskega stanja - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Izpodbijanje dokazne ocene sodišča prve stopnje lahko pomeni bodisi kršitev določbe 8. člena ZPP, kar bi ob utemeljenosti pomenilo relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP bodisi izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja. Oboje pa pomeni nedovoljen pritožbeni razlog v postopku v sporu majhne vrednosti.
Toženec je imel veljavno dopolnilno zdravstveno zavarovanje od 2. 5. 2019, zato je jasno, da tožnik kot izvajalec zdravstvenih storitev ne bi smel od zavarovanca, zahtevati doplačila za opravljene storitev po tem datumu (6. točka drugega odstavka 62. člena ZZVZZ).
stroški odvetnika s sedežem zunaj območja sodišča - potni stroški odvetnika - pravica do svobodne izbire odvetnika - pravica do enakega varstva pravic - potrebni pravdni stroški
Toženki pripada pravica do svobodne izbire odvetnika, vendar to še ne pomeni, da obstaja obveznost, naložiti nasprotni stranki breme stroškov, ki nastanejo z izbiro odvetnika v kraju izven območja sodišča, pri katerem teče postopek. Sodišče mora pri odločitvi o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, upoštevati samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo, kot to določa 155. člen ZPP. Razen, če to utemeljujejo okoliščine, ki so povezane s vsebino zadeve; zapletenost, obsežnost, zahteva po specialnih znanjih. Toženka teh posebnih razlogov za izbiro odvetnika izven območja razpravljajočega sodišča, ni zatrjevala, zato potnih stroškov njenega pooblaščenca iz L., ni mogoče naložiti v povračilo tožnici.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00048751
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3.
ponovitvena nevarnost - podaljšanje pripora po vloženi obtožnici
Sodišče druge stopnje tudi nima nobenih pomislekov v pravilnost izpodbijane odločitve kolikor se ta nanaša na obstoj ponovitvene nevarnosti pri obdolžencu. Slednjo je sodišče prve stopnje utemeljilo z ugotovitvijo, da naj bi obdolženec očitani mu kaznivi dejanji na škodo svoje žene storil zaradi ljubosumja, dalje, da je bil fizičnem napadu nanjo vztrajen, kakor tudi, da naj bi nasilje nad njo izvrševal že dalj časa. Ocenilo je, da gre pri obdolžencu očitno za ljubosumnega, impulzivnega in brezobzirnega človeka, kar vse potrjuje nevarnost, da bi na prostosti tovrstna kazniva dejanja ponovil.
medicinska (zdravniška) strokovna napaka - kršitev pojasnilne dolžnosti - odmera višine odškodnine za nepremoženjsko škodo - duševne bolečine zaradi trajnega zmanjšanja življenjske aktivnosti - posttravmatska stresna motnja
Res je, kot navajata pritožbi, da je po ugotovitvah izvedenskega mnenja prilagoditvena motnja pri tožniku trajala od dneva zaključka bolnišničnega zdravljenja po obravnavanem operativnem posegu in pol leta po tem, pozneje pa se je pojavila depresivna epizoda, katero pa po navedbah izvedenca psihiatra vzročno ni mogoče povezati s samim operativnim posegom ter stresom, ki mu je bil tožnik izpostavljen ob tem, kot tudi ne s stresorji po obravnavani operaciji in v povezavi s tem, vendar sodni izvedenec za medicino - psihiatrijo, P. P., poleg prilagoditvene motnje poudarja rezidualne simptome te psihične motnje, ki jih tožnik še vedno trpi in je pričakovati, da jih bo trpel tudi v prihodnje in vplivajo na njegovo funkcioniranje.
spor majhne vrednosti - nedopusten pritožbeni razlog - izpodbijanje dejanskega stanja - nedopustna pritožbena novota
Z navedbami, da naj bi zakonita zastopnica ne podpisala nobenega »dokumenta v zvezi s pravnim poslom«, pritožnica izpodbija prav dejansko stanje, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje (ki je ugotovilo, da je bil med strankama posel sklenjen). To pa ni pritožbeni razlog, ki bi ga bilo mogoče upoštevati v sporu majhne vrednosti.
sprememba dogovora o preživnini za mladoletnega otroka - določitev višine preživnine za otroka - visok življenjski standard
Potrebno je preveriti, ali se je premoženjsko stanje katerega od staršev tako poslabšalo, da visokega življenjskega standarda, ki sta ga deležna sinova, ne moreta več vzdrževati.
odškodninska odgovornost države - odškodnina za neupravičen pripor - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina - višina denarne odškodnine - ugovor zastaranja - tek zastaralnega roka - subjektivni rok za zastaranje
Toženkino zavzemanje za to, da se pri določitvi začetka teka zastaralnega roka upošteva presoja sodišča glede (dejanske) utemeljenosti tožbenega zahtevka, ni utemeljeno. Gre za dve vsebinsko ločeni pravni vprašanji. Najprej mora sodišče rešiti vprašanje glede zastaranja zahtevka, pri čemer je vezano na tožnikove trditve glede toženkine odškodninske odgovornosti, nato pa v primeru ugotovitve, da tožbeni zahtevek ni zastaran, odloča o njegovi utemeljenosti. Zato ni nujno, da se ugotovitev glede začetka teka subjektivnega zastaralnega roka za uveljavljanje terjatve sklada z ugotovitvijo glede objektivnega prenehanja protipravnega stanja.
prenos krajevne pristojnosti - prenos pristojnosti iz tehtnih razlogov - videz nepristranskosti - kaznivo dejanje protizakonitega, pristranskega in krivičnega sojenja
Po presoji višjega sodišča dejstvo, da je oškodovanec kot tožilec vložil obtožni predlog zoper osumljenko, ki bi naj očitano kaznivo dejanje storila kot sodnica Okrožnega sodišča v X, in da je bila slednja pred imenovanjem za odvetnico (24. 4. 2018) kot podpredsednica Okrožnega sodišča v X organizacijsko nadrejena vsem sodnikom Okrajnega sodišča v X, utemeljuje zaključek, da so podane okoliščine, ki bi pri udeležencih postopka in tudi drugih, glede na različna pojmovanja o delu sodišča, utegnile okrniti videz nepristranskega (poštenega) sojenja pred Okrajnim sodiščem v X, ki je po splošnih pravilih sicer pristojno odločati o obtožnem predlogu. Da bi se takemu dvomu izognili, je višje sodišče za izvedbo kazenskega postopka določilo drugo stvarno pristojno sodišče, in sicer Okrajno sodišče v Y.
ZNP-1 člen 36, 36/2, 42, 144, 145, 155, 155/4, 158, 158/2, 158/3, 158/4, 158/5. ZPP člen 343a. ZIZ člen 1, 1/1, 3, 32, 32/1.
izvršba na solastniški delež na nepremičnini - prekinitev nepravdnega postopka - postopek delitve solastnine - materialna legitimacija - obseg uporabe solastne nepremičnine - smiselna uporaba določb ZIZ
Določba četrtega odstavka 155. člena ZNP-1 izrecno izključuje možnost istočasnega teka nepravdnega in izvršilnega postopka. Prednost ima izvršilni postopek, od rezultata katerega je odvisno nadaljevanje nepravdnega postopka.
V 5. členu ZPlaSSIED so tako taksativno določene plačilne storitve, to je aktivnosti, ki jih ponudnik plačilnih storitev opravlja v okviru svoje dejavnosti. "Vodenje prosto razpoložljivih sredstev" po presoji sodišča druge stopnje ne predstavlja aktivnosti ponudnika plačilnih storitev, ki bi imela naravo plačilne storitve in ki bi bila predmet ureditve po ZPlaSSIED. Že po gramatikalni razlagi gre pri plačilnih storitvah za aktivnosti, to je določeno aktivno ravnanje oziroma opravilo. Pri "vodenje prosto razpoložljivih sredstev" pa po vsebini ne gre za aktivnost, pač pa tožena stranka v bistvu tožeči stranki zaračunava "ležarino" (kot jo imenuje tudi sama) razpoložljivega dobroimetja tožeče stranke. Prav tako ne gre za morebitno upravljanje računa, saj tožena stranka s prosto razpoložljivimi sredstvi na noben način ne upravlja v korist tožeče stranke. V tem pogledu je tudi sodišče prve stopnje pravilno obrazložilo, da tožeči stranki ni mogoče brez posebnega dogovora naložiti stroškov, ki jih ima tožena stranka zaradi negativnega obrestovanja preseženega stanja na poravnalnem računu pri Banki Slovenije, ter da ti stroški toženi stranki niso nastali zaradi opravljanja storitev tožeče stranke, ki so bile dogovorjene v okviru pogodbenih obveznosti.
začasna ureditev stikov - izvrševanje stikov pod nadzorom Centra za socialno delo (CSD) - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - postopek za oceno ogroženosti otroka - postopna vzpostavitev stikov - namen stikov - podpora starša k stikom - stiki v korist otroka - največja otrokova korist - dokazna ocena - odvzem stikov - zavrnitev predloga
Sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen (161. člen DZ). Otrok je ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo na telesnem ali duševnem zdravju ali razvoju, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev (157. člen DZ). Odvzem stikov je dopusten le, če je otrok zaradi stikov ogrožen in je le na tak način mogoče v zadostni meri zavarovati njegove koristi (173. člen DZ).
Osrednje vodilo pri odločanju o začasnih stikih otrok s staršem, pri katerem otrok ne žini, je največja otrokova korist.
V zakonu je dana zanesljiva podlaga za stališče o pomembnosti stikov med otrokom in staršem, s katerim otrok ne živi. Tako izrecno določa, da so imetniki pravice tako otrok kot starša in da so stiki v otrokovo korist (prvi odstavek 141. člena DZ); opredeljuje dolžno aktivno sodelovanje vsakega od staršev v zvezi z izvajanjem stikov z drugim staršem in posledice kršitve te obveznosti (drugi odstavek 141. člena DZ); odvzem stikov je predviden le kot skrajna možnost (173. člen DZ). Že iz teh določb izhaja, da je tudi "le nekajmesečna odsotnost stikov" dopustna šele, ko otrokove koristi ni mogoče zavarovati na drug, manj omejujoč način.
Ob ugotovitvi, da je tožničina terjatev delno utemeljena, bi prvostopenjsko sodišče moralo presojati tudi, ali je v pobot uveljavljana toženčeva terjatev utemeljena ali ne. V takšnih primerih mora biti izrek sodbe tričlenski.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00043202
ZPP člen 318, 318/3, 318/4. OZ člen 15, 311, 478, 619, 619/1, 635, 635/1, 642.
garancija za brezhibno delovanje prodane stvari - zahteva za popravilo ali zamenjavo - reklamacija - potek garancijske dobe - izguba pravic iz garancijskega lista - rok za sodno uveljavljanje pravic - prenehanje pravice - pogodba o delu - sklenitev pogodbe - odgovornost podjemnika za skrite napake - določitev plačila in izplačilo - pobotni ugovor - nesklepčna tožba - neodpravljiva nesklepčnost - istovrstnost terjatev - vzajemnost medsebojnih terjatev
V OZ je pravni institut garancije urejen le v zvezi s prodajno pogodbo, ne pa tudi pri podjemni pogodbi. V sodni praksi pa je sprejeto stališče, da OZ glede sodnega uveljavljanja pravic med jamčevalnimi in garancijskimi zahtevki ne razlikuje. Tožbo je treba vložiti v roku enega leta ne glede na to, ali gre za zahtevek iz naslova pogodbeno dogovorjene garancije ali pa za jamčevalni zahtevek na podlagi zakona.
Rok, določen v 487. členu OZ, ima tako enake značilnosti kot enoletni prekluzivni rok, ki je določen v prvem odstavku 635. člena OZ za sodno uveljavljanje zahtevkov naročnika na podlagi podjemnikove odgovornosti za stvarne napake.
Ker je toženka tožnici popravilo kljuke naročila, tožnica pa je na naročilo odreagirala tako, da je kljuko sanirala, je bila pogodba med njima sklenjena.
O prezrtem pobotnem ugovoru pritožbeno sodišče načeloma ne more odločati prvič. Kadar pa je pobotni ugovor očitno nesklepčen, kar pomeni, da že iz navedb tožene stranke izhaja neutemeljenost pobotnega ugovora, za odločitev o pobotnem ugovoru prvič v pritožbenem postopku, ni ovire.
Pobotni ugovor je nesklepčen takrat, kadar iz trditvene podlage tožene stranke ne izhaja utemeljenost pobotnega ugovora.
Za presojo utemeljenosti izdaje začasne odredbe je odločilno, ali so izkazane z zakonom določene (izjemne) okoliščine, zaradi katerih je treba že pred dokončno odločitvijo urediti stike otroka z udeležencema. Treba je upoštevati, da režim tedenske izmenjave otroka poteka od marca 2020 dalje, brez posebnih zapletov in na podlagi dogovora med udeležencema, ki se dogovora držita, spremembe tega režima pa sta udeleženca predlagala v okviru pravnega varstva. Le morebitna samovoljna ravnanja, ki morajo biti izkazana, s katerimi bi posamezni udeleženec spreminjal ustaljeni režim stikov, bi lahko bila podlaga za izdajo začasne odredbe.
začasna ureditev stikov - začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem - dokazni standard verjetnosti - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - izvedenec - stiki v korist otroka
O predlogu za izdajo začasne odredbe sodišče ne odloča šele po izvedbi vseh dokazov, ampak že v fazi, ko lahko na podlagi gradiva v spisu ugotovi, trditve katere stranke so za odločitev o predlagani začasni odredbi verjetnejše.
S takšnim stikom bo deklica tudi po razpadu življenjske skupnosti med njenimi starši ohranila občutek povezanosti z obema staršema, kar je v njeno korist.
lastnoročna oporoka - razveljavitev oporoke - razveljavitveni razlogi - razveljavitev oporoke zaradi oporočiteljeve nesposobnosti - oporočiteljeva volja - oporočna sposobnost zapustnika - dedna nevrednost - pravni standard - preživljanje - grožnja in sila - nudenje oskrbe - opustitev nujne pomoči - demenca - družinsko nasilje - varovanje pravic in koristi - dokaz z izvedencem - izvedensko mnenje - zdravstvena dokumentacija - dokazni postopek - dokazna ocena vseh dokazov - čas sklenitve pogodbe
Pri dedni nevrednosti tistega, ki zapustniku ni nudil nujne pomoči, gre za pravni standard.
Da je razsodnost pogoj oporočne sposobnosti, predpisuje zakon v 59. členu ZD, ki je kogentne narave. Pravna teorija je zavzela stališče, da odvzem poslovne sposobnosti sam po sebi ne pomeni, da je zapustnik oporočno nesposoben (ni domneve oporočne nesposobnosti). Odločilno je dejansko stanje njegovega razuma in volje v času, ko je podal izjavo poslednje volje, torej ali je bil v tem času razsoden ali nerazsoden glede na to izjavo. Tudi, če je bila zapustniku odvzeta poslovna sposobnost zaradi duševne bolezni, se ne domneva, da je bil nerazsoden. Zato tistemu, ki je tak zapustnik podal izjavo poslednje volje v stanju razsodnosti zaradi svetlega trenutka (lucidum intervallum), ni treba te trditve dokazati, ker mora nasprotnik dokazati, da je bil zapustnik nerazsoden. Pomemben je torej trenutek nunkupacije in dejansko duševno stanje zapustnika v času, ko je testiral. Osnovno vodilo pri oporočnem dedovanju je namreč ohranitev zapustnike volje, sodišče pa mora upoštevati še naslednje: razsodnost, ki se zahteva za oporočno sposobnost, se ocenjuje z blažjimi merili kot razsodnost, ki je potrebna za poslovno sposobnost.
Ni potrebe, da se odločanje sodišča o istem spornem razmerju cepi na dva dela, to je na odločanje po uradni dolžnosti in na odločanje v sklopu obravnave strankinega predloga.
Namen začasne odredbe ne more biti tako daljnosežno urejanje stikov, kot je to storilo prvo sodišče. Stiki med otrokoma in očetom so že dalj časa prekinjeni, zato jih je treba postopoma obnoviti.
Glede na ugotovljene okoliščine je pritožbeno sodišče ocenilo, da je smotrno v začasni odredbi določiti tudi denarno kazen kot sredstvo zavarovanja za primer, če stranki ne bosta ravnali v skladu z začasno odredbo (103. člen ZNP-1 in prvi odstavek 238.f člena v zvezi z 226. členom ZIZ).
Upnik je predlog za izvršbo vložil tako za izterjavo že zapadlih zneskov preživnin kot tudi za izterjavo še nezapadlih zneskov preživnin. Za izterjavo zapadlih zneskov je bila dovoljena izvršba na dolžnikove premičnine, za izterjavo nezapadlih zneskov pa izvršba na dolžnikova denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet. Ko je torej banka sodišče obvestila, da je dokončno poplačala sklep o izvršbi, ni bilo glede na predlog in sklep o izvršbi nobene podlage za sklepanje, da so bili z odtegnjenim zneskom poplačani že zapadli obroki, zato je bilo treba šteti, da gre za odtegnitev v naprej, za še nezapadle zneske. Tudi iz sklepa sodišča prve stopnje, s katerim je izvršbo delno ustavilo, ni mogoče potegniti zaključka, da bi bil ta znesek namenjen poplačilu že zapadlih preživnin. Taka ugotovitev, torej da so bili z bančnimi odtegljaji poplačani že zapadli zneski preživnin, prvič izhaja šele iz sklepa z dne 8. 10. 2020, s katerim je ustavilo izvršbo na premičnine, v pravilnost take ugotovitve pa se višje sodišče na tem mestu ne spušča, saj je sklep že postal pravnomočen. Še enkrat pa je poudariti, da do izdaje tega sklepa ni bilo mogoče šteti, da so bili že zapadli zneski preživnin poplačani, saj je bila izvršba na denarna sredstva, v okviru katere je prišlo do realizacije sklepa o izvršbi, dovoljena le v zvezi s še nezapadlimi preživninami. Izvršilna dejanja v okviru premičninske izvršbe, ki je bila glede izterjave že zapadlih zneskov dovoljena kot edino izvršilno sredstvo, so bila opravljena pred izdajo prej omenjenega sklepa, zato so bila upravičena in potrebna, enako pa velja za z njimi povezane stroške.
Predlog za odlog izvršbe nima suspenzivnega učinka na tek izvršilnega postopka in torej ne preprečuje oprave izvršilnih dejanj, temveč je izvršba odložena šele takrat, ko sodišče sprejme konstitutivni sklep o odlogu izvršbe.
ZIZ upniku kot gospodarju postopka (dominus litis) skladno z načelom dispozitivnosti omogoča prosto izbiro izvršilnih sredstev, dokler terjatev ni v celoti poplačana. Dolžnik se izvršbi z določenimi sredstvi in s to izvršbo povezanim stroškom lahko izogne s predlogi v okviru drugega in četrtega odstavka 34. člena ZIZ. Oprave izvršbe za izterjavo zapadlih preživnin na denarna sredstva pri banki namesto na premičnine dolžnik ni predlagal, zato se je premičninska izvršba, s katero so nastali odmerjeni stroški, utemeljeno opravljala. Na očitek, da upnik s predlaganjem premičninske izvršbe dolžniku le nagaja in mu povzroča dodatne stroške, pa višje sodišče odgovarja, da je bil glede na dolžnikove lastne navedbe mladoletni upnik primoran zoper njega sprožiti že več izvršilnih postopkov, v katerih je bil uspešen, kar pomeni, da je dolžnik tisti, ki se izogiba prostovoljni izpolnitvi preživninske obveznosti do lastnega otroka. S tem na nek način pristaja na prisilno izterjavo, ki pa je vedno povezana s stroški.