CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00045808
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 55/1-9, 55/1-11, 56, 56/1, 61, 61/3, 63, 63/1. ZPP člen 394, 394-10, 395, 395/2, 396, 396/1, 396/1-6. ZFPPIPP člen 122, 122/4.
ugovor po izteku roka - opozicijski ugovor - predlog za obnovo postopka - nova dejstva ali dokazi - uveljavljanje novih dejstev in dokazov - krivda za neuveljavljanje novih dejstev in dokazov - primerna skrbnost - skrbnost stranke pri zbiranju procesnega gradiva - ugodnejša odločba - stečajni postopek - neizpodbojna domneva o seznanitvi z vsebino objavljenega sklepa
V ugovoru po roku dolžnik ni navajal dejstev, ki bi nastopila šele po izdaji sklepa o izvršbi, temveč je uveljavljal, da je terjatev prenehala že pred izdajo sklepa o izvršbi. S takimi navedbami je dolžnik negiral obstoj obveznosti, ki je bila s sklepom o izvršbi že pravnomočno ugotovljena po temelju in višini in dolžniku naložena v plačilo, tako negiranje pa v okviru ugovora po izteku roka ni dopustno, saj slednji dopušča uveljavljanje samo pravih opozicijskih ugovornih razlogov, to je ugovornih razlogov, ki dolžnikovo obveznost „le“ ukinjajo.
Obnovitvenega razloga iz 10. točke 394. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ni mogoče upoštevati, če bi stranka ob primerni skrbnosti že v predhodnem postopku lahko uveljavljala oziroma dokazovala dejstva, ki tvorijo dejanski stan obnovitvenega razloga. Predložitev novega dokaza torej sama po sebi ne zadošča za uspeh s predlogom, ampak mora predlagatelj zatrjevati in izkazati tudi to, da ga brez svoje krivde ni mogel uveljavljati že prej, to je še v času do pravnomočnega zaključka postopka. Ob tem je ključno, da izkaže, da pri zbiranju procesnega gradiva ni ravnal procesno neskrbno. Višje sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da dolžnik tej zahtevi ni zadostil in da ni uspel izkazati, da dejstev in dokazov, ki jih navaja v predlogu za obnovo postopka, brez svoje krivde ni mogel uveljavljati že v ugovoru zoper sklep o izvršbi.
Novo uveljavljana dejstva in dokazi (tudi če bi jih bilo mogoče upoštevati) niso taki, da bi na njihovi podlagi za dolžnika lahko bila izdana ugodnejša odločba. Odločitev o ugovoru zoper sklep o izvršbi je bila namreč za dolžnika neugodna ne zato, ker še ni razpolagal s sedaj podanimi navedbami in dokazi, temveč zato, ker je zamudil rok za vložitev ugovora. Povedano drugače, tudi če bi dolžnik vsa zatrjevano nova dejstva in dokaze podal že v ugovoru zoper sklep o izvršbi, odločitev ne bi mogla biti drugačna in bil bil ugovor vseeno zavržen kot prepozen (če pa bi bil pravočasen, bi dolžnik z njim uspel že tudi brez novih dejstev in dokazov, saj je uveljavljal pravno pomembno negativno dejstvo, ki bi zadoščalo za odstop zadeve v pravdo).
Četrti odstavek 122. člena ZFPPIPP jasno določa, da domneva seznanjenosti velja tako za stranke postopka zaradi insolventnosti kot tudi za vse druge osebe, torej tudi za dolžnika. Domneve že zaradi njene narave ni mogoče vezati izključno na insolvenčne postopke, temveč velja tudi v vseh postopkih, v katerih se na kakršenkoli način odloča o dejstvih, seznanjenost s katerimi izhaja iz te domneve.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti - namen osebnega stečaja in odpusta obveznosti - predlog za začetek postopka osebnega stečaja - pravni interes - zavrženje predloga za začetek stečajnega postopka - enako obravnavanje upnikov - ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja - ovira za odpust obveznosti - pravnomočna zavrnitev predloga - sekundarni namen postopka osebnega stečaja
Osnovni namen postopka osebnega stečaja določa prvi odstavek 382. člena ZFPPIPP, po katerem se postopek osebnega stečaja vodi, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih delih. Glede na to, da pritožnik trdi, da nima sredstev, iz katerih bi se njegovi upniki lahko poplačali, je jasno, da osnovnega namena postopka osebnega stečaja ni mogoče doseči.
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da obstaja ovira za odpust obveznosti iz druge alineje 2. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP, saj je bil pritožnikov predlog za odpust obveznosti, ki ga je podal v postopku osebnega stečaja St 001/2009 pravnomočno zavrnjen (s sklepom, ki je postal pravnomočen 8.12.2012) zaradi kršitev obveznosti iz šestega odstavka 384. člena ZFPPIPP, od pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi predloga za odpust obveznosti pa še ni preteklo deset let. Ob povedanem se izkaže, da tudi sekundarnega namena postopka osebnega stečaja ni mogoče doseči.
OZ člen 562, 564, 564/1, 568, 568/1. ZPP člen 8, 212, 340.
razveza pogodbe o preužitku - zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - dokazna ocena izpovedbe strank in priče - nevzdržnost skupnega življenja - kršitev človekovih pravic - neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti - pravni standard - pomanjkljiva dokazna ocena - razlogi za razvezo pogodbe
ZPP člen 249. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 16.
stroški in odmera nagrade izvedencu
Pri presoji, ali je izvedenec opravil naloženo nalogo, ni pomembno, ali se stranke z vsebino izvedenskega mnenja strinjajo in tudi ne, ali bo sodišče v dokaznem postopku sprejelo ugotovitve izvedencev ali ne. Upravičenje izvedenca do plačila nastane z izpolnitvijo naloge oziroma takoj ko napravi in sodišču posreduje svoje pisno mnenje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00048751
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3.
ponovitvena nevarnost - podaljšanje pripora po vloženi obtožnici
Sodišče druge stopnje tudi nima nobenih pomislekov v pravilnost izpodbijane odločitve kolikor se ta nanaša na obstoj ponovitvene nevarnosti pri obdolžencu. Slednjo je sodišče prve stopnje utemeljilo z ugotovitvijo, da naj bi obdolženec očitani mu kaznivi dejanji na škodo svoje žene storil zaradi ljubosumja, dalje, da je bil fizičnem napadu nanjo vztrajen, kakor tudi, da naj bi nasilje nad njo izvrševal že dalj časa. Ocenilo je, da gre pri obdolžencu očitno za ljubosumnega, impulzivnega in brezobzirnega človeka, kar vse potrjuje nevarnost, da bi na prostosti tovrstna kazniva dejanja ponovil.
nezakonito bivanje - dovoljenje za začasno prebivanje zaradi študija - opravljanje dela - zaposlitev - pogodba o štipendiranju - potrdilo o vloženi prošnji za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje
Pojasnila v opisu prekrška, ki jih je podal prekrškovni organ v zvezi z navedbami v zahtevi za sodno varstvo, da naj bi storilka delo opravljala v skladu z določbami zakonov, na katere napotuje peti odstavek 44. člena ZTuj-2, tako niso zgolj indici, s katerimi je prekrškovni organ dokazoval storilkino nezakonito prebivanje v Republiki Sloveniji, temveč so konkretna opozorila, da storilka z navedbami v zahtevi za sodno varstvo in predloženimi dokazili ni uspela izkazati, da bi njeno bivanje v Republiki Sloveniji bilo zakonito oz. da je delo opravljala skladno z določbami zakonov, na katere napotuje peti odstavek 44. člena ZTuj-2. Sodišče prve stopnje, ki je pri odločanju o zahtevi za sodno varstvo očitno upoštevalo opis prekrška, kot izhaja iz opisa na podlagi petega odstavka 57. člena ZP-1, bi se zato moralo določneje opredeliti do trditev prekrškovnega organa o tem, da niso bili izpolnjeni pogoji, da bi se kljub opravljanju dela storilkino prebivanje štelo za zakonito, in v okviru tega tudi podrobneje oceniti dokaze ter obrazložiti svojo dokazno oceno.
spor majhne vrednosti - nedopusten pritožbeni razlog - izpodbijanje dejanskega stanja - nedopustna pritožbena novota
Z navedbami, da naj bi zakonita zastopnica ne podpisala nobenega »dokumenta v zvezi s pravnim poslom«, pritožnica izpodbija prav dejansko stanje, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje (ki je ugotovilo, da je bil med strankama posel sklenjen). To pa ni pritožbeni razlog, ki bi ga bilo mogoče upoštevati v sporu majhne vrednosti.
Za presojo utemeljenosti izdaje začasne odredbe je odločilno, ali so izkazane z zakonom določene (izjemne) okoliščine, zaradi katerih je treba že pred dokončno odločitvijo urediti stike otroka z udeležencema. Treba je upoštevati, da režim tedenske izmenjave otroka poteka od marca 2020 dalje, brez posebnih zapletov in na podlagi dogovora med udeležencema, ki se dogovora držita, spremembe tega režima pa sta udeleženca predlagala v okviru pravnega varstva. Le morebitna samovoljna ravnanja, ki morajo biti izkazana, s katerimi bi posamezni udeleženec spreminjal ustaljeni režim stikov, bi lahko bila podlaga za izdajo začasne odredbe.
začasna ureditev stikov - začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem - dokazni standard verjetnosti - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - izvedenec - stiki v korist otroka
O predlogu za izdajo začasne odredbe sodišče ne odloča šele po izvedbi vseh dokazov, ampak že v fazi, ko lahko na podlagi gradiva v spisu ugotovi, trditve katere stranke so za odločitev o predlagani začasni odredbi verjetnejše.
S takšnim stikom bo deklica tudi po razpadu življenjske skupnosti med njenimi starši ohranila občutek povezanosti z obema staršema, kar je v njeno korist.
začasna ureditev stikov - izvrševanje stikov pod nadzorom Centra za socialno delo (CSD) - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - postopek za oceno ogroženosti otroka - postopna vzpostavitev stikov - namen stikov - podpora starša k stikom - stiki v korist otroka - največja otrokova korist - dokazna ocena - odvzem stikov - zavrnitev predloga
Sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen (161. člen DZ). Otrok je ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo na telesnem ali duševnem zdravju ali razvoju, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev (157. člen DZ). Odvzem stikov je dopusten le, če je otrok zaradi stikov ogrožen in je le na tak način mogoče v zadostni meri zavarovati njegove koristi (173. člen DZ).
Osrednje vodilo pri odločanju o začasnih stikih otrok s staršem, pri katerem otrok ne žini, je največja otrokova korist.
V zakonu je dana zanesljiva podlaga za stališče o pomembnosti stikov med otrokom in staršem, s katerim otrok ne živi. Tako izrecno določa, da so imetniki pravice tako otrok kot starša in da so stiki v otrokovo korist (prvi odstavek 141. člena DZ); opredeljuje dolžno aktivno sodelovanje vsakega od staršev v zvezi z izvajanjem stikov z drugim staršem in posledice kršitve te obveznosti (drugi odstavek 141. člena DZ); odvzem stikov je predviden le kot skrajna možnost (173. člen DZ). Že iz teh določb izhaja, da je tudi "le nekajmesečna odsotnost stikov" dopustna šele, ko otrokove koristi ni mogoče zavarovati na drug, manj omejujoč način.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00043202
ZPP člen 318, 318/3, 318/4. OZ člen 15, 311, 478, 619, 619/1, 635, 635/1, 642.
garancija za brezhibno delovanje prodane stvari - zahteva za popravilo ali zamenjavo - reklamacija - potek garancijske dobe - izguba pravic iz garancijskega lista - rok za sodno uveljavljanje pravic - prenehanje pravice - pogodba o delu - sklenitev pogodbe - odgovornost podjemnika za skrite napake - določitev plačila in izplačilo - pobotni ugovor - nesklepčna tožba - neodpravljiva nesklepčnost - istovrstnost terjatev - vzajemnost medsebojnih terjatev
V OZ je pravni institut garancije urejen le v zvezi s prodajno pogodbo, ne pa tudi pri podjemni pogodbi. V sodni praksi pa je sprejeto stališče, da OZ glede sodnega uveljavljanja pravic med jamčevalnimi in garancijskimi zahtevki ne razlikuje. Tožbo je treba vložiti v roku enega leta ne glede na to, ali gre za zahtevek iz naslova pogodbeno dogovorjene garancije ali pa za jamčevalni zahtevek na podlagi zakona.
Rok, določen v 487. členu OZ, ima tako enake značilnosti kot enoletni prekluzivni rok, ki je določen v prvem odstavku 635. člena OZ za sodno uveljavljanje zahtevkov naročnika na podlagi podjemnikove odgovornosti za stvarne napake.
Ker je toženka tožnici popravilo kljuke naročila, tožnica pa je na naročilo odreagirala tako, da je kljuko sanirala, je bila pogodba med njima sklenjena.
O prezrtem pobotnem ugovoru pritožbeno sodišče načeloma ne more odločati prvič. Kadar pa je pobotni ugovor očitno nesklepčen, kar pomeni, da že iz navedb tožene stranke izhaja neutemeljenost pobotnega ugovora, za odločitev o pobotnem ugovoru prvič v pritožbenem postopku, ni ovire.
Pobotni ugovor je nesklepčen takrat, kadar iz trditvene podlage tožene stranke ne izhaja utemeljenost pobotnega ugovora.
prenos krajevne pristojnosti - prenos pristojnosti iz tehtnih razlogov - videz nepristranskosti - kaznivo dejanje protizakonitega, pristranskega in krivičnega sojenja
Po presoji višjega sodišča dejstvo, da je oškodovanec kot tožilec vložil obtožni predlog zoper osumljenko, ki bi naj očitano kaznivo dejanje storila kot sodnica Okrožnega sodišča v X, in da je bila slednja pred imenovanjem za odvetnico (24. 4. 2018) kot podpredsednica Okrožnega sodišča v X organizacijsko nadrejena vsem sodnikom Okrajnega sodišča v X, utemeljuje zaključek, da so podane okoliščine, ki bi pri udeležencih postopka in tudi drugih, glede na različna pojmovanja o delu sodišča, utegnile okrniti videz nepristranskega (poštenega) sojenja pred Okrajnim sodiščem v X, ki je po splošnih pravilih sicer pristojno odločati o obtožnem predlogu. Da bi se takemu dvomu izognili, je višje sodišče za izvedbo kazenskega postopka določilo drugo stvarno pristojno sodišče, in sicer Okrajno sodišče v Y.
sprememba dogovora o preživnini za mladoletnega otroka - določitev višine preživnine za otroka - visok življenjski standard
Potrebno je preveriti, ali se je premoženjsko stanje katerega od staršev tako poslabšalo, da visokega življenjskega standarda, ki sta ga deležna sinova, ne moreta več vzdrževati.
Ob ugotovitvi, da je tožničina terjatev delno utemeljena, bi prvostopenjsko sodišče moralo presojati tudi, ali je v pobot uveljavljana toženčeva terjatev utemeljena ali ne. V takšnih primerih mora biti izrek sodbe tričlenski.
ZNP-1 člen 36, 36/2, 42, 144, 145, 155, 155/4, 158, 158/2, 158/3, 158/4, 158/5. ZPP člen 343a. ZIZ člen 1, 1/1, 3, 32, 32/1.
izvršba na solastniški delež na nepremičnini - prekinitev nepravdnega postopka - postopek delitve solastnine - materialna legitimacija - obseg uporabe solastne nepremičnine - smiselna uporaba določb ZIZ
Določba četrtega odstavka 155. člena ZNP-1 izrecno izključuje možnost istočasnega teka nepravdnega in izvršilnega postopka. Prednost ima izvršilni postopek, od rezultata katerega je odvisno nadaljevanje nepravdnega postopka.
razmejitev med pravdno zadevo in gospodarskim sporom - spor v zvezi s stečajnim postopkom - predmet spora - zahtevek za povrnitev odvetniških stroškov - stvarna pristojnost okrajnega sodišča - pristojnost okrožnega sodišča
Glede vprašanja, kdaj gre za spor, ki nastane v zvezi s stečajnim postopkom in za stvarno pristojnost okrožnega sodišča, sodna praksa v preteklosti ni bila povsem enotna. Kljub temu je novejše in prevladujoče stališče, da mora biti izpolnjen pogoj vzročne zveze med uveljavljeno terjatvijo in stečajnim postopkom. Za spore v zvezi s stečajnim postopkom se štejejo tisti, ki jih brez stečajnega postopka ne bi bilo, zlasti gre za primere, če je terjatev v stečajnem postopku prerekana in jo zato upnik uveljavlja v pravdnem postopku ter v primeru izpodbojnih pravnih dejanj. Ni torej odločilno, ali odločitev v sporu učinkuje na obseg stečajne mase.
gospodarski spor majhne vrednosti - nedopustni pritožbeni razlogi - nemožnost izpolnitve pogodbene obveznosti - nemožnost izpolnitve, za katero stranka odgovarja
Da je izpolnitev tožene stranke postala nemogoča, na kar se tožeča stranka sklicuje, je namreč odgovorna tožeča stranka sama, saj je prav njeno ravnanje (zamenjava ponudnika storitve brez predhodne odpovedi pogodbe toženi stranki) povzročilo zatrjevano nemožnost izpolnitve. Na nemožnost izpolnitve se tedaj tožeča stranka ne more utemeljeno sklicevati.
odškodninska odgovornost države - odškodnina za neupravičen pripor - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina - višina denarne odškodnine - ugovor zastaranja - tek zastaralnega roka - subjektivni rok za zastaranje
Toženkino zavzemanje za to, da se pri določitvi začetka teka zastaralnega roka upošteva presoja sodišča glede (dejanske) utemeljenosti tožbenega zahtevka, ni utemeljeno. Gre za dve vsebinsko ločeni pravni vprašanji. Najprej mora sodišče rešiti vprašanje glede zastaranja zahtevka, pri čemer je vezano na tožnikove trditve glede toženkine odškodninske odgovornosti, nato pa v primeru ugotovitve, da tožbeni zahtevek ni zastaran, odloča o njegovi utemeljenosti. Zato ni nujno, da se ugotovitev glede začetka teka subjektivnega zastaralnega roka za uveljavljanje terjatve sklada z ugotovitvijo glede objektivnega prenehanja protipravnega stanja.
lastnoročna oporoka - razveljavitev oporoke - razveljavitveni razlogi - razveljavitev oporoke zaradi oporočiteljeve nesposobnosti - oporočiteljeva volja - oporočna sposobnost zapustnika - dedna nevrednost - pravni standard - preživljanje - grožnja in sila - nudenje oskrbe - opustitev nujne pomoči - demenca - družinsko nasilje - varovanje pravic in koristi - dokaz z izvedencem - izvedensko mnenje - zdravstvena dokumentacija - dokazni postopek - dokazna ocena vseh dokazov - čas sklenitve pogodbe
Pri dedni nevrednosti tistega, ki zapustniku ni nudil nujne pomoči, gre za pravni standard.
Da je razsodnost pogoj oporočne sposobnosti, predpisuje zakon v 59. členu ZD, ki je kogentne narave. Pravna teorija je zavzela stališče, da odvzem poslovne sposobnosti sam po sebi ne pomeni, da je zapustnik oporočno nesposoben (ni domneve oporočne nesposobnosti). Odločilno je dejansko stanje njegovega razuma in volje v času, ko je podal izjavo poslednje volje, torej ali je bil v tem času razsoden ali nerazsoden glede na to izjavo. Tudi, če je bila zapustniku odvzeta poslovna sposobnost zaradi duševne bolezni, se ne domneva, da je bil nerazsoden. Zato tistemu, ki je tak zapustnik podal izjavo poslednje volje v stanju razsodnosti zaradi svetlega trenutka (lucidum intervallum), ni treba te trditve dokazati, ker mora nasprotnik dokazati, da je bil zapustnik nerazsoden. Pomemben je torej trenutek nunkupacije in dejansko duševno stanje zapustnika v času, ko je testiral. Osnovno vodilo pri oporočnem dedovanju je namreč ohranitev zapustnike volje, sodišče pa mora upoštevati še naslednje: razsodnost, ki se zahteva za oporočno sposobnost, se ocenjuje z blažjimi merili kot razsodnost, ki je potrebna za poslovno sposobnost.
Ni potrebe, da se odločanje sodišča o istem spornem razmerju cepi na dva dela, to je na odločanje po uradni dolžnosti in na odločanje v sklopu obravnave strankinega predloga.
Namen začasne odredbe ne more biti tako daljnosežno urejanje stikov, kot je to storilo prvo sodišče. Stiki med otrokoma in očetom so že dalj časa prekinjeni, zato jih je treba postopoma obnoviti.
Glede na ugotovljene okoliščine je pritožbeno sodišče ocenilo, da je smotrno v začasni odredbi določiti tudi denarno kazen kot sredstvo zavarovanja za primer, če stranki ne bosta ravnali v skladu z začasno odredbo (103. člen ZNP-1 in prvi odstavek 238.f člena v zvezi z 226. členom ZIZ).