CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00043202
ZPP člen 318, 318/3, 318/4. OZ člen 15, 311, 478, 619, 619/1, 635, 635/1, 642.
garancija za brezhibno delovanje prodane stvari - zahteva za popravilo ali zamenjavo - reklamacija - potek garancijske dobe - izguba pravic iz garancijskega lista - rok za sodno uveljavljanje pravic - prenehanje pravice - pogodba o delu - sklenitev pogodbe - odgovornost podjemnika za skrite napake - določitev plačila in izplačilo - pobotni ugovor - nesklepčna tožba - neodpravljiva nesklepčnost - istovrstnost terjatev - vzajemnost medsebojnih terjatev
V OZ je pravni institut garancije urejen le v zvezi s prodajno pogodbo, ne pa tudi pri podjemni pogodbi. V sodni praksi pa je sprejeto stališče, da OZ glede sodnega uveljavljanja pravic med jamčevalnimi in garancijskimi zahtevki ne razlikuje. Tožbo je treba vložiti v roku enega leta ne glede na to, ali gre za zahtevek iz naslova pogodbeno dogovorjene garancije ali pa za jamčevalni zahtevek na podlagi zakona.
Rok, določen v 487. členu OZ, ima tako enake značilnosti kot enoletni prekluzivni rok, ki je določen v prvem odstavku 635. člena OZ za sodno uveljavljanje zahtevkov naročnika na podlagi podjemnikove odgovornosti za stvarne napake.
Ker je toženka tožnici popravilo kljuke naročila, tožnica pa je na naročilo odreagirala tako, da je kljuko sanirala, je bila pogodba med njima sklenjena.
O prezrtem pobotnem ugovoru pritožbeno sodišče načeloma ne more odločati prvič. Kadar pa je pobotni ugovor očitno nesklepčen, kar pomeni, da že iz navedb tožene stranke izhaja neutemeljenost pobotnega ugovora, za odločitev o pobotnem ugovoru prvič v pritožbenem postopku, ni ovire.
Pobotni ugovor je nesklepčen takrat, kadar iz trditvene podlage tožene stranke ne izhaja utemeljenost pobotnega ugovora.
ZNP-1 člen 36, 36/2, 42, 144, 145, 155, 155/4, 158, 158/2, 158/3, 158/4, 158/5. ZPP člen 343a. ZIZ člen 1, 1/1, 3, 32, 32/1.
izvršba na solastniški delež na nepremičnini - prekinitev nepravdnega postopka - postopek delitve solastnine - materialna legitimacija - obseg uporabe solastne nepremičnine - smiselna uporaba določb ZIZ
Določba četrtega odstavka 155. člena ZNP-1 izrecno izključuje možnost istočasnega teka nepravdnega in izvršilnega postopka. Prednost ima izvršilni postopek, od rezultata katerega je odvisno nadaljevanje nepravdnega postopka.
O skupnem namenu pogodbenikov gre sklepati na podlagi predpisov, zapisanega in nespornih dejstev. Med okoliščinami, na podlagi katerih se na splošno lahko sklepa o skupnem namenu pogodbenikov, so na prvem mestu pogajanja. Teh v konkretnem primeru ni bilo. O tožničini pravici do sofinanciranja ŠIPK projektov je toženec odločil s sklepom, ki je bil izdan na podlagi javnega razpisa. Pogodba, ki sta jo po izdaji sklepa sklenili pravdni stranki, ni bila predmet svobodnega urejanja, ampak so bili vanjo vneseni pogoji, ki jih je določil toženec. Tožnica je zato ponujeno besedilo pogodbe sprejela brez drugačnih nasprotnih predlogov. Volja toženca, ki je javni sklad in zato oseba javnega prava, pa ne more biti drugačna, kot je zapisana v pravnih aktih, saj je omejitve in pogodbene pogoje pripravila sama.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSK00043504
ZGD-1-UPB3 člen 263.. OZ-UPB1 člen 186, 186/2, 255, 255/1.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - res iudicata - odločanje o obstoju terjatve kot predhodno vprašanje - pravnomočna odločitev o predhodnem vprašanju - vezanost sodišča na pravnomočno odločitev o predhodnem vprašanju - odškodninska odgovornost članov uprave
Nove tožbe na isti dejstveni kompleks, na katerem temelji pravnomočna sodba, pa ni dopustno več uveljavljati, upoštevaje ob tem, da se pravnomočnost nanaša na celoten sklop dejstev, na katerem temelji tožbeni zahtevek. V ta sklop dejstev pa sodijo tudi tista dejstva, ki v predhodnem postopku niso bila navedena (pa bi zaradi sklepčnosti tožbe morala biti), kot je to v obravnavani zadevi pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje.
Trditveno in dokazno breme o obstoju dogovora o drugačnem načinu izpolnitve preživninske obveznosti je bilo v celoti na dolžniku, ki pa v ugovoru ni podal določnih trditev o tem, prav tako ni zatrjeval obstoja dogovora o spremembi načina izpolnitve preživninskih obveznosti.
Vlogi vlagateljev ne ustrezata formalnim zahtevam tožbe, zato ju sodišče ni moglo obravnavati kot tožbe. Sodišče pritožnikoma zato ne more dati vsebinskega odgovora, ki ga želita.
pripor - podaljšanje pripora med preiskavo - utemeljen sum
Sodišče mora obstoj utemeljenega suma, da je določena oseba storila kaznivo dejanje, posebej ugotavljati v zvezi z odločbo o priporu le takrat, ko še ni bil izdan sklep o preiskavi, oziroma kadar utemeljenost suma ne temelji na pravnomočni obtožnici, sicer sodišče tudi pri odrejanju in podaljševanju pripora obstoj utemeljenega suma le preizkuša.
tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - izločitvena tožba - zavrženje tožbe - ugovor tretjega v izvršilnem postopku - pravica tretjega, ki preprečuje izvršbo - pravni interes kot procesna predpostavka - ugotovitvena tožba - pomanjkanje pravnega interesa - dopustnost tožbe
Za ugotovitveno tožbo, da izvršba na določen predmet izvršbe ni dopustna, ki je vložena na podlagi tretjega odstavka 65. člena ZIZ, tožniku ni treba posebej izkazovati pravnega interesa. To pa velja zgolj za prvo tožnico, ki je podala ugovor tretjega v izvršilnem postopku. Drugi tožnik, ki je dolžnik v izvršilnem postopku, ne more vložiti ugovora tretjega in zato tudi ne izkazuje pravnega interesa za vložitev tožbe na nedopustnost izvršbe po tretjem odstavku 65. člena ZIZ.
OZ člen 132, 187, 199, 200, 201. SPZ člen 66, 66/2, 67. ZG člen 29a.
gozdna zemljišča - sečnja gozda - sanitarna sečnja - solastnina - upravičenja solastnika - upravljanje stvari v solastnini - zakup nepremičnine - odločba upravnega organa - poslovodstvo brez naročila - pogoj nujnosti in neodložljivosti - obveznosti poslovodje brez naročila - skrbnost dobrega gospodarja - dolžnost vrnitve koristi - vzročna zveza - plodovi nepremičnega premoženja - višina pridobljene koristi - izgubljeni dobiček
Izvedba sanitarne sečnje je bila nujna. Obveznost je temeljila na oblastni odločbi. Izvedbeni roki so bili kratki. Neizvršitvi je sledila sankcija. Te okoliščine lahko utemeljujejo sklep, da je šlo za neodložljiv posel, ki se ga po 199. členu OZ sme nepoklicano lotiti nekdo drug. Sama sečnja oziroma zaupanje opravila tretjemu zato ni bilo nedopustno.
Četudi bi sečnjo izvršil upravni organ, bi bil solastnikom dolžan prepustiti korist. Ker so bile odločbe v celoti izvršene in ker sta nalog za njihovo izvršitev dala toženca, pa sta toženca tista, ki sta dolžna tožnici kot solastnici prepustiti njej pripadajoči delež koristi.
ZIZ-UPB4 člen 65, 65/2, 73.. URS člen 22.. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
ugovor tretjega - kršitev pravice do izjave - zavrnitev ugovora - odgovor upnika na ugovor tretjega
Glede na opisano ureditev tretji ni bila kršena pravica do izjave, ker ji odgovor upnika na njen ugovor ni bil vročen pred izdajo izpodbijanega sklepa. Tretja namreč drugačne odločitve izvršilnega sodišča v nobenem primeru ne bi mogla doseči. Pravica do izjave je sicer res ena od osrednjih pravic postopka, kljub temu pa ni sama sebi namen. Poleg tega pa tretji pravica do izjave dejansko ni bila odvzeta, saj se bo se bo do upnikovih navedb iz odgovora na ugovor lahko opredelila v pravdi na nedopustnost izvršbe, v kateri se bo moralo pravdno sodišče do njenih izjav tudi vsebinsko opredeliti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00042455
KZ-1 člen 86, 86/4, 86/12, 86/13. ZKP člen 285č, 285č/6, 372, 372-5.
način izvršitve kazni zapora - alternativna izvršitev kazni zapora - priznanje krivde - predlog državnega tožilca - zapor ob koncu tedna - vikend zapor - odločanje o načinu izvrševanja zaporne kazni - vezanost sodišča na predlog - nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - kršitev kazenskega zakona
Po določbi trinajstega odstavka 86. člena KZ-1 je sodišče vezano na predlagani način izvršitve kazni takrat, ko je način izvršitve: 1) izrecno vsebovan v predlogu tožilca za izrek kazenske sankcije v primeru obdolženčevega priznanja krivde, ko se ta prvič izjavi o obtožnem aktu, oziroma 2) izrecno zapisan v sporazumu o priznanju krivde, ki ga skleneta obdolženec in državni tožilec. Ker je v obravnavani zadevi tožilka na predobravnavnem naroku obtožnico dopolnila s predlogom za izrek kazni zapora in z načinom izvršitve kazni s t. i. vikend zaporom, obtoženka pa je, ko se je prvič izjavila o tej obtožnici, krivdo priznala, državni tožilec upravičeno zatrjuje, da je bilo sodišče prve stopnje pri določitvi načina izvršitve kazni vezano na predlog državnega tožilstva. Ker je v nasprotju z določbo trinajstega odstavka 86. člena KZ-1 izreklo drugačen način izvršitve kazni, kot pa ga je predlagalo državno tožilstvo, je s tem podana kršitev kazenskega zakona po 5. točki 372. člena ZKP.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00048885
KZ-1 člen 211, 211/1, 211/2.. ZKP člen 402, 402/3.
kaznivo dejanje goljufije - dokazno gradivo iz preiskave - zavrnitev zahteve za preiskavo - sprememba sklepa - uvedba preiskave s sklepom sodišča druge stopnje
Pritožnica utemeljeno opozarja, da se je vozniku tovornjaka D. M. predaja tovora zdela sumljiva, saj je potekala izredno hitro. Prav zaradi tega je poslikal kraj predaje, vozilo in osebo, ki je s transportnimi dokumenti prevzela blago. Navedeno tudi po oceni pritožbenega sodišča že samo po sebi kaže na obdolženčevo vlogo pri očitanem kaznivem dejanju. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi okrožne državne tožilke ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je zoper obdolženca uvedlo preiskavo zaradi očitanega kaznivega dejanja goljufije (tretji odstavek 402. člena ZKP).
izvršba na nepremičnino - prodaja nepremičnine z neposredno pogodbo - soglasje vseh upnikov - soglasje strank
Stranke, zastavni upniki in upniki zemljiškega dolga se lahko ves čas izvršilnega postopka, do izdaje odredbe o prodaji, sporazumejo, da se nepremičnina v določenem roku proda z neposredno pogodbo. V konkretnem primeru sta pogodbo o neposredni prodaji nepremičnin sklenila le (en) upnik in dolžnik, kar pa ne zadosti navedenemu pogoju.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00046072
ZKP člen 39, 39/2, 39/2-2, 39/6, 371, 371/2.
trditveno in dokazno breme v pritožbi - nedovoljen dokaz - izločitev sodnika - izključitveni razlog - obrazložitev pritožbenih navedb - obseg preizkusa pritožbenih razlogov - zavrnitev dokaznih predlogov
Pritožnik samo z navedbami, da bi se morala predsednica senata izločiti, ker je bila seznanjena z navedenimi izjavami strokovnih delavk centra za socialno delo, ki bi morale biti izločene iz spisa, ni zadostil trditvenemu bremenu. V pritožbi so izostale navedbe v zvezi z utemeljevanjem možnosti vpliva nedovoljenih dokazov na sodničino nepristranskost. Če pritožnik, kot v obravnavanem primeru, ne navaja vsebine kršitve, okoliščin oziroma ravnanj, ki tvorijo kršitev, ki jo kot zakonski razlog uveljavlja, in ne gre za kršitev, na katero pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, sodišče ni dolžno in niti ni pooblaščeno samo preizkušati, ali niso bile v postopku oziroma odločbi storjene kršitve take vrste, na katere se na splošno sklicuje pritožba. Ker je uveljavljena kršitev pomanjkljivo obrazložena, je pritožbeno sodišče ni moglo preizkusiti.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00042714
ZP-1 člen 17, 26, 26/6, 114, 114/4, 115, 115/2, 171a.
napoved pritožbe - laična pritožba - pritožba v roku za napoved pritožbe - odločitev o sankcijah - prepoved reformatio in peius - omilitev globe - prekluzija
Ker je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo, ki jo je izdalo potem, ko je bil s sklepom istega sodišča ZSV 1937/2018 s 1. 4. 2020 na podlagi 171.a člena ZP-1 odpravljen plačilni nalog prekrškovnega organa, izreklo sankcije v višini, kot so mu bile izrečene z odpravljenim plačilnim nalogom, z odločitvijo o sankciji ni kršilo prepovedi reformatio in peius.
Obdolženec v postopku pred sodiščem prve stopnje ni navajal posebnih olajševalnih okoliščin, ki bi utemeljevale omilitev globe. Čeprav je bil v vabilu na narok za zaslišanje poučen, da bo sodišče, če se na vabilo ne bo odzval in svojega izostanka ne bo opravičil, v skladu z drugim odstavkom 115. člena ZP-1 izdalo sodbo brez njegovega zaslišanja in da mora na podlagi četrtega odstavka 114. člena ZP-1 navesti vsa dejstva in dokaze v svojo korist (torej tudi morebitne posebne olajševalne okoliščine uveljavljati, ki bi utemeljevale omilitev globe) do odločitve o prekršku, sicer jih pozneje v postopku ne bo mogel uveljavljati, se namreč naroka za zaslišanje ni udeležil in svojega izostanka ni opravičil.
ZP-1 člen 136, 136/1, 136/1-5, 154, 154-2. ZDDV-1 člen 81, 81/1, 81/2. ZDavPR člen 7, 7/5, 19, 19/1, 19/1-7.
dolžnost izdaje računa - obstoj prekrška - zaloge - davčni inšpekcijski nadzor
Prvi odstavek 81. člena ZDDV-1 predpisuje obveznost izdajanja računov, vendar pa v drugem odstavku dopušča izjeme od obveznosti izdajanja računov, če se podatki o prodaji blaga oziroma opravljenih storitvah lahko zagotovijo na drug način in če ni ogrožen nadzor nad izvajanjem tega zakona ter je v Pravilniku o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost navedeno, katere so te izjeme in pod katerimi pogoji; kot izjema od obveznosti izdajanja računov v skladu z drugim odstavkom 81. člena ZDDV-1 je med drugim določena prodaja iz avtomatov pod pogojem, da podatke o prodaji iz prejšnjega odstavka davčni zavezanec zagotovi s popisom začetnih in končnih zalog, ki ga opravi najmanj enkrat mesečno (tretji odstavek 143. člena PZDDV-1).
Kljub dejstvu da fotoavtomat ni izdajal računa, ni bilo potrebno v fizični obliki izdati računa fizični osebi, ker je bila možnost obračunave DDV in nadzora nad prodajo blaga oziroma storitev zagotovljena na drug način, to je s popisom izdanega blaga ob dejstvu, da je iz enega lističa fotopapirja mogoče izdelati le eno fotografijo, pri čemer je bilo vsako polnjenje fotoavtomata z dodatnim fotopapirjem (in s tem zavedeno začetno in končno stanje zalog na določen dan) izrecno zabeleženo.
postopek v sporu majhne vrednosti - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe - nadomestna vročitev
Toženki je bila odločba sodišča prve stopnje vročena z nadomestno vročitvijo, ki jo urejata tretji in četrti odstavek 142. člena ZPP. Če vročitev po 140. členu ZPP ni mogoča, se osebna vročitev fizični osebi opravi tako, da vročevalec pisanje izroči sodišču, ki je vročitev odredilo.
fikcija umika - neplačilo sodne takse - vročitev sklepa - fikcija osebne vročitve - iztek roka za dvig pisanja - nastop fikcije vročitve
Vročilnica je javna listina, ki kot takšna dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje. Skladno z določilom četrtega odstavka 224. člena ZPP je sicer dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena, dokazno breme pa je na tistem, ki verodostojnosti javne listine oporeka.
ZKP člen 361, 361/1, 201, 201/1-3, 371, 371/1, 371/1-11.
pripor - podaljšanje pripora po razglasitvi sodbe - utemeljen sum - obrazložitev utemeljenega suma - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Stališče pritožnika, da je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP, ker se je v obrazložitvi utemeljenega suma sklicevalo samo na sodbo, s katero je obtoženca spoznalo za krivega očitanih mu kaznivih dejanj, je zato zgrešeno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00045963
KZ člen 212.. ZKP člen 344, 344/1, 354, 354/1.. KZ-1 člen 20, 20/2, 47, 47/4, 205, 205/1, 205/1-1, 205/1-3.
kaznivo dejanje velike tatvine - vdor v zaprt prostor - sostorilstvo - odločilen prispevek k izvršitvi kaznivega dejanja - sprememba obtožnice - prekoračitev obtožbe - denarna kazen - višina dnevnega zneska - zavrnitev dokaznih predlogov
Res je, da sodišče prve stopnje o modifikaciji obtožnice posebej ne razloguje, pri čemer pritožbeno sodišče meni, da sodišče tega tudi ni bilo dolžno storiti. Po določbi prvega odstavka 344. člena ZKP sme tožilec, če med dokaznim postopkom spozna, da izvedeni dokazi kažejo na to, da se je spremenilo v obtožnici navedeno dejansko stanje ustno spremeniti obtožnico, sme pa tudi predlagati, naj se glavna obravnava prekine, da pripravi novo obtožnico, pri čemer se sme spremenjena obtožnica nanašati le na dejanje, ki je že predmet obtožbe. Iz navedenega je moč zaključiti, da je funkcija obtoževanja v izključni domeni državnega tožilca in da jo lahko sodišče omeji edinole v primeru, če bi bila sprememba obtožbe takšna, da bi pomenila drugo kaznivo dejanje in le v takem primeru bi moralo sodišče o tem v odločbi razlogovati.
Sodišče prve stopnje se pri ugotovitvi, da je bilo to kaznivo dejanje storjeno tudi na vdoren način sklicuje na sodno prakso, pritožnik pa v zvezi s tem pravilno ugotavlja, da odločbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije opr. štev. I Ips 225/2008 z dne 4.9.2008 na obravnavani dogodek ni mogoče aplicirati. Vrhovno sodišče je v navedeni odločbi zapisalo, da uporaba ponarejene bančne kartice z neupravičeno pridobljeno PIN kodo za vdor v bančni računalniški sistem, ki upravlja bančni avtomat, pomeni vdor v tuj zaprt prostor v smislu 1. točke prvega odstavka 212. člena tedanjega KZ, ker to predstavlja premagovanje določenih ovir sicer brez uporabe fizične sile, toda z intelektualnim naporom za premagovanje računalniške sistemske zaščite dostopa do denarja v bančnem avtomatu, na navedeni način in proti volji oškodovanca, bančni avtomat pa je tuj zaprt prostor, v katerem se hrani denar. Zagovornik pravilno opozarja na to, da v konkretnem primeru dviga na bankomatu bencinskega servisa ni šlo za vdor, ker je obtoženec razpolagal s pristno oz. neponarejeno bančno kartico, zaradi česar tudi do premagovanja večjih ovir ni moglo priti.
Pri določitvi višine dnevnega zneska je sodišče uporabilo določbo četrtega odstavka 47. člena KZ-1. V zvezi s tem zagovornik navaja, da ni nikakršnega razloga za to, da je sodišče prve stopnje višino dnevnega zneska denarne kazni določilo na podlagi prostega preudarka, ko pa je za to imelo na razpolago vse potrebne podatke. Sodišče je glede obtoženčevega premoženjskega stanja razpolagalo le z obtoženčevim mesečnim dohodkov ki naj bi znašal 800,00 EUR. Za določitev višine dnevnega zneska po tretjem odstavku 47. člena KZ-1 pa je potrebno poleg podatkov o zaslužku storilca razpolagati še s podatki o njegovih drugih prihodkih, vrednosti njegovega premoženja, povprečnih stroških njegovega preživljanja in obtoženčevih družinskih obveznostih. S temi podatki, potrebnimi za določitev višine dnevnega zneska sodišče prve stopnje ni razpolagalo, zato je ravnalo povsem pravilno, ko je dnevni znesek v višini 20,00 EUR določilo po prostem preudarku oziroma z uporabo določbe četrtega odstavka 47. člena KZ-1 in pri tem upoštevalo premoženjske razmere storilca, ki so pač sodišču bile znane. Kršitve kazenskega zakona in bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ki jih v zvezi z določitvijo višine dnevnega zneska sodišču prve stopnje omenja pritožnik, tako niso podane.