KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00046072
ZKP člen 39, 39/2, 39/2-2, 39/6, 371, 371/2.
trditveno in dokazno breme v pritožbi - nedovoljen dokaz - izločitev sodnika - izključitveni razlog - obrazložitev pritožbenih navedb - obseg preizkusa pritožbenih razlogov - zavrnitev dokaznih predlogov
Pritožnik samo z navedbami, da bi se morala predsednica senata izločiti, ker je bila seznanjena z navedenimi izjavami strokovnih delavk centra za socialno delo, ki bi morale biti izločene iz spisa, ni zadostil trditvenemu bremenu. V pritožbi so izostale navedbe v zvezi z utemeljevanjem možnosti vpliva nedovoljenih dokazov na sodničino nepristranskost. Če pritožnik, kot v obravnavanem primeru, ne navaja vsebine kršitve, okoliščin oziroma ravnanj, ki tvorijo kršitev, ki jo kot zakonski razlog uveljavlja, in ne gre za kršitev, na katero pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, sodišče ni dolžno in niti ni pooblaščeno samo preizkušati, ali niso bile v postopku oziroma odločbi storjene kršitve take vrste, na katere se na splošno sklicuje pritožba. Ker je uveljavljena kršitev pomanjkljivo obrazložena, je pritožbeno sodišče ni moglo preizkusiti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00042455
KZ-1 člen 86, 86/4, 86/12, 86/13. ZKP člen 285č, 285č/6, 372, 372-5.
način izvršitve kazni zapora - alternativna izvršitev kazni zapora - priznanje krivde - predlog državnega tožilca - zapor ob koncu tedna - vikend zapor - odločanje o načinu izvrševanja zaporne kazni - vezanost sodišča na predlog - nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - kršitev kazenskega zakona
Po določbi trinajstega odstavka 86. člena KZ-1 je sodišče vezano na predlagani način izvršitve kazni takrat, ko je način izvršitve: 1) izrecno vsebovan v predlogu tožilca za izrek kazenske sankcije v primeru obdolženčevega priznanja krivde, ko se ta prvič izjavi o obtožnem aktu, oziroma 2) izrecno zapisan v sporazumu o priznanju krivde, ki ga skleneta obdolženec in državni tožilec. Ker je v obravnavani zadevi tožilka na predobravnavnem naroku obtožnico dopolnila s predlogom za izrek kazni zapora in z načinom izvršitve kazni s t. i. vikend zaporom, obtoženka pa je, ko se je prvič izjavila o tej obtožnici, krivdo priznala, državni tožilec upravičeno zatrjuje, da je bilo sodišče prve stopnje pri določitvi načina izvršitve kazni vezano na predlog državnega tožilstva. Ker je v nasprotju z določbo trinajstega odstavka 86. člena KZ-1 izreklo drugačen način izvršitve kazni, kot pa ga je predlagalo državno tožilstvo, je s tem podana kršitev kazenskega zakona po 5. točki 372. člena ZKP.
fikcija umika - neplačilo sodne takse - vročitev sklepa - fikcija osebne vročitve - iztek roka za dvig pisanja - nastop fikcije vročitve
Vročilnica je javna listina, ki kot takšna dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje. Skladno z določilom četrtega odstavka 224. člena ZPP je sicer dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena, dokazno breme pa je na tistem, ki verodostojnosti javne listine oporeka.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00048885
KZ-1 člen 211, 211/1, 211/2.. ZKP člen 402, 402/3.
kaznivo dejanje goljufije - dokazno gradivo iz preiskave - zavrnitev zahteve za preiskavo - sprememba sklepa - uvedba preiskave s sklepom sodišča druge stopnje
Pritožnica utemeljeno opozarja, da se je vozniku tovornjaka D. M. predaja tovora zdela sumljiva, saj je potekala izredno hitro. Prav zaradi tega je poslikal kraj predaje, vozilo in osebo, ki je s transportnimi dokumenti prevzela blago. Navedeno tudi po oceni pritožbenega sodišča že samo po sebi kaže na obdolženčevo vlogo pri očitanem kaznivem dejanju. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi okrožne državne tožilke ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je zoper obdolženca uvedlo preiskavo zaradi očitanega kaznivega dejanja goljufije (tretji odstavek 402. člena ZKP).
izvršba na nepremičnino - prodaja nepremičnine z neposredno pogodbo - soglasje vseh upnikov - soglasje strank
Stranke, zastavni upniki in upniki zemljiškega dolga se lahko ves čas izvršilnega postopka, do izdaje odredbe o prodaji, sporazumejo, da se nepremičnina v določenem roku proda z neposredno pogodbo. V konkretnem primeru sta pogodbo o neposredni prodaji nepremičnin sklenila le (en) upnik in dolžnik, kar pa ne zadosti navedenemu pogoju.
ZDR-1 člen 179. OZ člen 131, 131/1, 171. ZPP člen 7, 8, 212, 286.
delovna nezgoda - odgovornost delodajalca za škodo, ki jo delavec utrpi na delu - krivdna odgovornost delodajalca za delavca - protipravno ravnanje delodajalca - hipna in instinktivna reakcija oškodovanca na nevarno situacijo - opustitev dolžnega ravnanja - zagotavljanje varnega delovnega okolja - ugotavljanje sokrivde delavca - novi dokazi - prvi narok
Protipravnost ravnanja delodajalca v primerih delovnih nezgod praviloma sicer res izhaja iz kršitve določenega predpisa o varstvu pri delu. V ostalih primerih je treba o protipravnem ravnanju delodajalca oziroma njegovih opustitvah dolžnega ravnanja sklepati na podlagi vseh okoliščin, torej ali je opustil kakšno svojo dolžnost oziroma ravnal neskrbno. V konkretnem primeru je mogoče glede na opisane okoliščine dogodka zavarovancu toženke očitati, da je opustil svojo dolžnost zagotavljanja varnega delovnega okolja svojim delavcem.
Zahteva za posebna navodila za takšno (enostavno) opravilo je pretirana in nerazumna.
ZKP člen 361, 361/1, 201, 201/1-3, 371, 371/1, 371/1-11.
pripor - podaljšanje pripora po razglasitvi sodbe - utemeljen sum - obrazložitev utemeljenega suma - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Stališče pritožnika, da je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP, ker se je v obrazložitvi utemeljenega suma sklicevalo samo na sodbo, s katero je obtoženca spoznalo za krivega očitanih mu kaznivih dejanj, je zato zgrešeno.
Glede na pravnomočno I. točko prvostopenjskega sklepa o ustavitvi postopka je sodišče vlogo z dne 12. 12. 2019 štelo za umik tožbe (in ne tožbenega zahtevka), ugotovitev, da je toženec z umikom tožbe soglašal, pa le še dodatno potrjuje obstoj dejanskega stanu iz 3. odstavka 188. člena ZPP za ustavitev postopka iz spora o glavni stvari.
pripor - podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - trajanje pripora
V skladu z drugim odstavkom 272. člena ZKP v primeru, če je obdolženec v priporu in je v obtožnici predlagano naj se pripor podaljša, kot je to v predmetnem primeru v obtožnici predlagala okrožna državna tožilka, zunajobravnavni senat, potem ko je bila obdolžencu in zagovorniku dana možnost, da v roku 24 ur odgovorita na predlog, o predlogu odloči v roku treh dni od prejema odgovora oziroma izteka roka za odgovor in izda sklep, s katerim pripor podaljša ali odpravi. V tem primeru rok trajanja pripora ni obligatorna sestavina izreka sklepa o odreditvi ali podaljšanju pripora.
osebni stečaj - postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - ugovor zoper odpust obveznosti - dolžina preizkusne dobe - skrajšanje preizkusnega obdobja - dolžnikovo zdravstveno stanje - prodaja premoženja - dohodek iz zaposlitve
Dolžnik je zaposlen in pridobiva dohodke, ki se natekajo v stečajno maso, zato mu kljub zdravstvenim in psihičnim težavam ni mogoče določiti preizkusnega obdobja, krajšega od dveh let.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00042364
KZ-1 člen 198, 198/1, 257, 257/2, 266. ZKP člen 277, 277/1, 277/1-1, 437, 437/1. ZPDI člen 21, 22, 29, 29a.
konkretizacija zakonskih znakov - pravniški državni izpit (PDI) - zavrženje obtožnega predloga - materialni vsebinski preizkus obtožnega akta - sestava zapisnika - opravljanje pravniškega državnega izpita - ocena na izpitu - spraševanje na izpitih
Oviro pri iskanju oziroma pridobitvi zaposlitve v pravosodju predstavlja neuspešno opravljen pravniški državni izpit.
Način in pogoje, pod katerimi se lahko pristopi k opravljanju pravniškega državnega izpita, določa ZPDI, vsebino in potek izpita določa Pravilnik o programu sodniškega pripravništva in pravniškem državnem izpitu.
odgovornost proizvajalca stvari z napako - odgovornost za izdelek - sestavni deli - procesno dokazno breme - predpravdno izvedensko mnenje
Pri odgovornosti za izdelek proizvajalec ni odgovoren za škodo, če dokaže, da je izdelal le sestavni del izdelka in da je napaka nastala zaradi konstrukcije izdelka, v katerega je bil sestavni del vgrajen.
III. kategorija invalidnosti - I. kategorija invalidnosti
V predsodnih upravnih postopkih se nastanek invalidnosti praviloma določa z dnem obravnave na IK I. To je logično, saj mnenje izvedenskega organa o obstoju ali neobstoju invalidnosti, vzroku in datumu nastanka temelji na listinski medicinski dokumentaciji in izvidu osebnega pregleda. Seveda je mogoče invalidnosti ugotoviti tudi z dnem, ki ne sovpada z obravnavo na IK I., vendar pa mora biti za to podana objektivizirana podlaga v listinskem medicinskem gradivu.
Pravilno je sicer razlogovanje tožeče stranke, da določilo 7. členu ZUP nalaga upravnim organom, da pri postopanju in odločanju omogočijo strankam, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice. Slednje pa pomeni, da mora uradna oseba, kadar glede na podano dejansko stanje izve ali sodi, da ima stranka v postopku podlago za uveljavitev kakšne pravice, na to opozoriti. Kljub navedenemu, to določilo nima takšnega dometa, da bi bila tožena stranka zavezana prevzeti tudi aktivnosti, ki so neločljivo vezane na upravičenca in je ni mogoče širiti v nedogled. Ustrezno je izpostavljeno, da je mogoče pravico do denarne socialne pomoči priznati le na podlagi vložene vloge, saj ne gre za pravice, o katerih bi upravni organ moral odločiti ex offo.
ugovor tretjega - predmet izvršbe - odločanje o zahtevku in izvršilnih stroških v pravdi - nedopustnost izvršbe glede predmeta izvršbe - izkaz verjetnosti pravice, ki preprečuje izvršbo
Pozitivna zakonodaja v primeru, ko tretji za svoje trditve o lastništvu na predmetu izvršbe ne izkaže za verjetno, kot v konkretnem primeru, ko k ugovoru ni predložil dokazov, kot tudi v primeru, ko k ugovornim trditvam o svojem lastništvu predmetov izvršbe predloži dokaze (tretji je to storil šele v pritožbi), upnik pa ugovoru nasprotuje, izvršilnemu sodišču ne omogoča vsebinske presoje in odločitve, da je izvršba na predmete nedopustna. Zakonodaja predpisuje prenos vsebinskega odločanja o ugovornih navedbah tretjega v poznejšo pravdo
stroški izvršitelja - priglasitev in odmera odvetniških stroškov
Drži, da tarifna številka 27 OT ne določa, da je upnik upravičen izključno do plačila po tej tarifi. Vendarle je potrebno pri uporabi drugih tarifnih številk (39) upoštevati, da je izvršilni postopek, za katerega velja specifičnost, urejen v samostojni tarifni številki 27. V njej so upoštevane vse posebnosti postopka: izdaji sklepa o izvršbi sledi oprava izvršbe, z njo pa v odvisnosti od sredstva izvršbe povezane druge (številne) odločitve sodišča. Aktivnosti strank povezane z njimi so kot posebna opravila opredeljena v tarifni številki 27 in v tej tarifi je tudi določeno, (zgolj) katera so ovrednotena. Za odmero plačila in stroškov je tako prvenstvena uporaba te tarife, uporaba drugih tarif pa le izjema in ob izpolnitvi posebnih okoliščin, tako pri uporabi tarifne številke 39 le, če gre za samostojno storitev, ki ni zajeta v drugih tarifnih številkah.
podjemna pogodba - zavrnitev zaslišanja ene stranke
Drži sicer, da je sodišče prve stopnje zavrnilo dokazni predlog toženke za zaslišanje A. A., njenega zakonitega zastopnika. To je storilo zato, ker se vabilu, kljub temu, da je bil pravilno vabljen, ni odzval. Podlago za odločitev, da ga ne zasliši, pa je našlo v določilu drugega odstavka 258. člena ZPP. Po tem določilu sodišče lahko odloči, da zasliši samo eno stranko takrat, kadar se druga stranka ne odzove sodnemu vabilu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSM00042247
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-4, 268, 238f, 238f/6. ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1.
izvršitev odločbe o stikih z otrokom - odlog izvršbe - sprememba stikov - začasna odredba - pogoji za prekinitev izvršilnega postopka - predhodno vprašanje - sum spolne zlorabe - pravica do učinkovitega sodnega varstva - prosti preudarek pri odločanju o stroških v družinskih sporih
Za odlog izvršbe odločbe o osebnih stikih je predpisana vsebinska presoja, ali je oprava izvršbe v nasprotju z varstvom koristi otroka. Ogroženost otroka zaradi suma spolne zlorabe bi po pojasnjenem moralo celovito ugotoviti v dokaznem postopku. Upnik vendarle razpolaga z izvršilnim naslovom, zato mora sodišče konfliktno razmerje interesov upnika za izvršbo in dolžnika, ki predlaga odlog izvršbe, ustrezno vsebinsko pretehtati, da šele lahko sprejme odločitev glede na ugotovljene konkretne okoliščine koristi otroka, komu bo dalo prednost. Iz ustavnosodne prakse izhaja, da sodišča v razmerju do stranke vedno nastopajo kot enotna oblast. Sodišče, ki odloča o veljavnosti izvršilnega naslova, in izvršilno sodišče, ki vodi postopek izvršbe na podlagi istega izvršilnega naslova, v razmerju do stranke nastopata kot enotna sodna oblast, zato ju je tako treba tudi obravnavati. V obravnavani zadevi se v nepravdnem postopku odloča o spremembi izvršilnega naslova in hkrati o začasni odredbi, s katero se bo, če bo izdana, začasno poseglo v izvršilni naslov. Izvršilno sodišče po pojasnjenem ne sme voditi postopka izvršbe, dokler ni sprejeta odločitev o začasni odredbi. V nasprotnem primeru bi sodno varstvo z začasno odredbo izgubilo smisel.
opravljanje izvršbe - slab socialni položaj dolžnika
Izvršba se začne opravljati pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, če zakon za posamezna izvršilna dejanja ne določa drugače (prvi odstavek 46. člena ZIZ). Za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, kot je to primer v obravnavani zadevi, na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik pri organizaciji za plačilni promet, zakon ne določa drugače, prav tako ne za premičninsko izvršbo.
sklep o preizkusu terjatev v stečajnem postopku - vsebina sklepa o preizkusu terjatev - priznanje terjatev in ločitvenih pravic - prerekanje ločitvene pravice v stečajnem postopku
Pogoj za izdajo sklepa iz 304. člena ZFPPIPP je, da sta priznani terjatev in ločitvena pravica. Le tedaj se lahko dolžniku (upravitelju) naloži prednostno plačilo te terjatve iz premoženja, ki je predmet ločitvene pravice.