KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00045690
ZKP člen 269, 269/2.. KZ-1 člen 48.a, 50, 51, 51/2.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - priznanje krivde - odmera kazni - obteževalne in olajševalne okoliščine - posebne olajševalne okoliščine - razlogi za omilitev - stranska kazen izgon tujca iz države - odločba o stroških kazenskega postopka
Pritožbeno sodišče se strinja s pritožnikom, da v času storitve obravnavanega kaznivega dejanja (23.8.2020 in 24.8.2020) v Republiki Sloveniji ni bila razglašena epidemija in da v Republiki Sloveniji takrat ni bilo omejitev gibanja med občinami in niti policijske ure, vendar je Svetovna zdravstvena organizacija pandemijo razglasila že v marcu 2020, prevažanje tujcev iz Azije v Evropo pa je že samo po sebi nevarno zaradi prenašanja nalezljivih bolezni, še toliko bolj pa v času pandemije smrtonosnega virusa Covid-19, zato je sodišče prve stopnje to okoliščino upravičeno štelo kot obteževalno. V nasprotju z zagovornikom pritožbeno sodišče meni, da dejstvo, da je obtoženec vozil 14 tujcev, ne more predstavljati olajševalne okoliščine pri odmeri dolžine zaporne kazni.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00042455
KZ-1 člen 86, 86/4, 86/12, 86/13. ZKP člen 285č, 285č/6, 372, 372-5.
način izvršitve kazni zapora - alternativna izvršitev kazni zapora - priznanje krivde - predlog državnega tožilca - zapor ob koncu tedna - vikend zapor - odločanje o načinu izvrševanja zaporne kazni - vezanost sodišča na predlog - nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - kršitev kazenskega zakona
Po določbi trinajstega odstavka 86. člena KZ-1 je sodišče vezano na predlagani način izvršitve kazni takrat, ko je način izvršitve: 1) izrecno vsebovan v predlogu tožilca za izrek kazenske sankcije v primeru obdolženčevega priznanja krivde, ko se ta prvič izjavi o obtožnem aktu, oziroma 2) izrecno zapisan v sporazumu o priznanju krivde, ki ga skleneta obdolženec in državni tožilec. Ker je v obravnavani zadevi tožilka na predobravnavnem naroku obtožnico dopolnila s predlogom za izrek kazni zapora in z načinom izvršitve kazni s t. i. vikend zaporom, obtoženka pa je, ko se je prvič izjavila o tej obtožnici, krivdo priznala, državni tožilec upravičeno zatrjuje, da je bilo sodišče prve stopnje pri določitvi načina izvršitve kazni vezano na predlog državnega tožilstva. Ker je v nasprotju z določbo trinajstega odstavka 86. člena KZ-1 izreklo drugačen način izvršitve kazni, kot pa ga je predlagalo državno tožilstvo, je s tem podana kršitev kazenskega zakona po 5. točki 372. člena ZKP.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00042714
ZP-1 člen 17, 26, 26/6, 114, 114/4, 115, 115/2, 171a.
napoved pritožbe - laična pritožba - pritožba v roku za napoved pritožbe - odločitev o sankcijah - prepoved reformatio in peius - omilitev globe - prekluzija
Ker je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo, ki jo je izdalo potem, ko je bil s sklepom istega sodišča ZSV 1937/2018 s 1. 4. 2020 na podlagi 171.a člena ZP-1 odpravljen plačilni nalog prekrškovnega organa, izreklo sankcije v višini, kot so mu bile izrečene z odpravljenim plačilnim nalogom, z odločitvijo o sankciji ni kršilo prepovedi reformatio in peius.
Obdolženec v postopku pred sodiščem prve stopnje ni navajal posebnih olajševalnih okoliščin, ki bi utemeljevale omilitev globe. Čeprav je bil v vabilu na narok za zaslišanje poučen, da bo sodišče, če se na vabilo ne bo odzval in svojega izostanka ne bo opravičil, v skladu z drugim odstavkom 115. člena ZP-1 izdalo sodbo brez njegovega zaslišanja in da mora na podlagi četrtega odstavka 114. člena ZP-1 navesti vsa dejstva in dokaze v svojo korist (torej tudi morebitne posebne olajševalne okoliščine uveljavljati, ki bi utemeljevale omilitev globe) do odločitve o prekršku, sicer jih pozneje v postopku ne bo mogel uveljavljati, se namreč naroka za zaslišanje ni udeležil in svojega izostanka ni opravičil.
ZP-1 člen 136, 136/1, 136/1-5, 154, 154-2. ZDDV-1 člen 81, 81/1, 81/2. ZDavPR člen 7, 7/5, 19, 19/1, 19/1-7.
dolžnost izdaje računa - obstoj prekrška - zaloge - davčni inšpekcijski nadzor
Prvi odstavek 81. člena ZDDV-1 predpisuje obveznost izdajanja računov, vendar pa v drugem odstavku dopušča izjeme od obveznosti izdajanja računov, če se podatki o prodaji blaga oziroma opravljenih storitvah lahko zagotovijo na drug način in če ni ogrožen nadzor nad izvajanjem tega zakona ter je v Pravilniku o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost navedeno, katere so te izjeme in pod katerimi pogoji; kot izjema od obveznosti izdajanja računov v skladu z drugim odstavkom 81. člena ZDDV-1 je med drugim določena prodaja iz avtomatov pod pogojem, da podatke o prodaji iz prejšnjega odstavka davčni zavezanec zagotovi s popisom začetnih in končnih zalog, ki ga opravi najmanj enkrat mesečno (tretji odstavek 143. člena PZDDV-1).
Kljub dejstvu da fotoavtomat ni izdajal računa, ni bilo potrebno v fizični obliki izdati računa fizični osebi, ker je bila možnost obračunave DDV in nadzora nad prodajo blaga oziroma storitev zagotovljena na drug način, to je s popisom izdanega blaga ob dejstvu, da je iz enega lističa fotopapirja mogoče izdelati le eno fotografijo, pri čemer je bilo vsako polnjenje fotoavtomata z dodatnim fotopapirjem (in s tem zavedeno začetno in končno stanje zalog na določen dan) izrecno zabeleženo.
postopek v sporu majhne vrednosti - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe - nadomestna vročitev
Toženki je bila odločba sodišča prve stopnje vročena z nadomestno vročitvijo, ki jo urejata tretji in četrti odstavek 142. člena ZPP. Če vročitev po 140. členu ZPP ni mogoča, se osebna vročitev fizični osebi opravi tako, da vročevalec pisanje izroči sodišču, ki je vročitev odredilo.
ZDR-1 člen 179. OZ člen 131, 131/1, 171. ZPP člen 7, 8, 212, 286.
delovna nezgoda - odgovornost delodajalca za škodo, ki jo delavec utrpi na delu - krivdna odgovornost delodajalca za delavca - protipravno ravnanje delodajalca - hipna in instinktivna reakcija oškodovanca na nevarno situacijo - opustitev dolžnega ravnanja - zagotavljanje varnega delovnega okolja - ugotavljanje sokrivde delavca - novi dokazi - prvi narok
Protipravnost ravnanja delodajalca v primerih delovnih nezgod praviloma sicer res izhaja iz kršitve določenega predpisa o varstvu pri delu. V ostalih primerih je treba o protipravnem ravnanju delodajalca oziroma njegovih opustitvah dolžnega ravnanja sklepati na podlagi vseh okoliščin, torej ali je opustil kakšno svojo dolžnost oziroma ravnal neskrbno. V konkretnem primeru je mogoče glede na opisane okoliščine dogodka zavarovancu toženke očitati, da je opustil svojo dolžnost zagotavljanja varnega delovnega okolja svojim delavcem.
Zahteva za posebna navodila za takšno (enostavno) opravilo je pretirana in nerazumna.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00048855
ZKP člen 129.a, 129.a/1, 129.a/2.. KZ-1 člen 47, 47/5, 87, 87/1, 87/8.
obročno plačilo denarne kazni - sprememba denarne kazni v zapor - delo v splošno korist - rok za vložitev predloga za alternativni način izvršitve kazni zapora
Obsojenec se v pritožbi zavzema, da bi namesto kazni opravil delo v splošno korist, vendar mu ni mogoče ugoditi. Predlog za alternativno izvrševanje denarne kazni bi obsojenec moral podati v roku petnajstih dni po pravnomočnosti sodbe, s katero mu je bila ta kazen izrečena (prvi in drugi odstavek 129.a ZKP). Obsojenec te možnosti ni izkoristil. Na njegov predlog mu je sodišče dovolilo obročno plačilo denarne kazni. Ker je obsojenec v danem roku ni plačal, niti je ni bilo mogoče prisilno izterjati, je sodišče skladno z določbo prvega odstavka 87. člena KZ-1 določilo kot način izvršitve denarne kazni zapor v trajanju 75 dni. Slednjega ni mogoče nadomestiti z delom v splošno korist. Po določbi osmega odstavka 87. člena KZ-1 je namreč mogoče nadomestiti z delom v splošno korist le s pravnomočno sodbo izrečeno zaporno kazen do dveh let.
V predmetni zadevi je tožena stranka prišla v zamudo že tedaj, ko bi v primeru izdaje pravilne in zakonite prvostopenjske odločbe, ob upoštevanju 197. člena ZPIZ-2, bila tožniku dolžna začeti izplačevati priznane zneske invalidske pokojnine. Tožena stranka je tako prišla v zamudo po poteku 60 dni od dneva, ko bi prej navedena prvostopenjska odločba zavoda, ki je bila izdana zavarovancu (če bi bila pravilna) postala izvršljiva.
Glede na pravnomočno I. točko prvostopenjskega sklepa o ustavitvi postopka je sodišče vlogo z dne 12. 12. 2019 štelo za umik tožbe (in ne tožbenega zahtevka), ugotovitev, da je toženec z umikom tožbe soglašal, pa le še dodatno potrjuje obstoj dejanskega stanu iz 3. odstavka 188. člena ZPP za ustavitev postopka iz spora o glavni stvari.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00042364
KZ-1 člen 198, 198/1, 257, 257/2, 266. ZKP člen 277, 277/1, 277/1-1, 437, 437/1. ZPDI člen 21, 22, 29, 29a.
konkretizacija zakonskih znakov - pravniški državni izpit (PDI) - zavrženje obtožnega predloga - materialni vsebinski preizkus obtožnega akta - sestava zapisnika - opravljanje pravniškega državnega izpita - ocena na izpitu - spraševanje na izpitih
Oviro pri iskanju oziroma pridobitvi zaposlitve v pravosodju predstavlja neuspešno opravljen pravniški državni izpit.
Način in pogoje, pod katerimi se lahko pristopi k opravljanju pravniškega državnega izpita, določa ZPDI, vsebino in potek izpita določa Pravilnik o programu sodniškega pripravništva in pravniškem državnem izpitu.
III. kategorija invalidnosti - I. kategorija invalidnosti
V predsodnih upravnih postopkih se nastanek invalidnosti praviloma določa z dnem obravnave na IK I. To je logično, saj mnenje izvedenskega organa o obstoju ali neobstoju invalidnosti, vzroku in datumu nastanka temelji na listinski medicinski dokumentaciji in izvidu osebnega pregleda. Seveda je mogoče invalidnosti ugotoviti tudi z dnem, ki ne sovpada z obravnavo na IK I., vendar pa mora biti za to podana objektivizirana podlaga v listinskem medicinskem gradivu.
pripor - podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - trajanje pripora
V skladu z drugim odstavkom 272. člena ZKP v primeru, če je obdolženec v priporu in je v obtožnici predlagano naj se pripor podaljša, kot je to v predmetnem primeru v obtožnici predlagala okrožna državna tožilka, zunajobravnavni senat, potem ko je bila obdolžencu in zagovorniku dana možnost, da v roku 24 ur odgovorita na predlog, o predlogu odloči v roku treh dni od prejema odgovora oziroma izteka roka za odgovor in izda sklep, s katerim pripor podaljša ali odpravi. V tem primeru rok trajanja pripora ni obligatorna sestavina izreka sklepa o odreditvi ali podaljšanju pripora.
IZVRŠILNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSM00043048
OZ člen 134. ZIZ člen 272, 272/2. KZ-1 člen 140, 160. URS člen 35, 37, 38, 39. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8, 10.
Vsak ima pravico zahtevati od sodišča ali drugega pristojnega organa, da odredi prenehanje dejanja, s katerim se krši nedotakljivost človekove osebnosti, osebnega in družinskega življenja ali kakšna druga osebnostna pravica, da prepreči tako dejanje ali da odstrani njegove posledice. Za tak zahtevek je pasivno legitimiran povzročitelj kršitve.
Pri izdaji regulacijskih začasnih odredb zasleduje restriktiven pristop, saj se odredba izda brez predhodne kontradiktornosti. Pogoje za izdajo je določilo Ustavno sodišče, ZIZ posebnih določb za te vrste odredb nima, zato se smiselno razlagajo pogoji za izdajo klasičnih (zavarovalnih) začasnih odredb, upoštevajoč namen regulacijskih začasnih odredb, ki se kaže v začasni ureditvi spornega pravnega razmerja med strankama. Ustavno sodišče je poleg materialnopravnih pogojev iz ZIZ postavilo še dodaten pogoj možnosti vrnitve v prejšnje stanje, če bi sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek (reverzibilnost).
Podana je kolizija med varstvom osebnostnih pravic, varstvom tajnosti občil in varstvom osebnih podatkov upnice na eni strani ter varstvom svobode izražanja dolžnika na drugi strani. Sodišče mora opredeliti vsebino obeh pravic v koliziji in jima dati pravo težo, vse v luči konkretnih okoliščin primera (pravično ravnotežje med človekovimi pravicami, ki se srečujejo). Z vidika ustavnosti je bistveno, da sodišče ene od človekovih pravic ne sme vnaprej izključiti iz obravnavanja. Sodišče mora upoštevati navedene zahteve in opraviti tehtanje (gre za t.i. test praktične konkordance). Pri presoji oziroma tehtanju sodišče ne sme prezreti ustavnopravno odločilnih okoliščin. Konflikt med nasprotujočimi si temeljnimi človekovimi pravicami civilna sodišča razrešujejo s pomočjo stališč, ki jih je oblikovala praksa ESČP, čemur je sledilo tudi Ustavno sodišče RS. Navezava na kriterije iz kazenskega prava v zvezi s kaznivima dejanjema razžalitve in žaljive obdolžitve je bila presežena. Merila za razreševanje kolizije med navedenimi pravicami so: (1) prispevek k razpravi v splošnem interesu; (2) položaj osebe, na katero se objava nanaša, in kaj je predmet objave; (3) predhodno ravnanje osebe, na katero se nanaša objava; (4) metoda pridobivanja informacij in njihova resničnost; (5) vsebina, oblika in posledice objave; (6) teža naloženih sankcij.
podjemna pogodba - zavrnitev zaslišanja ene stranke
Drži sicer, da je sodišče prve stopnje zavrnilo dokazni predlog toženke za zaslišanje A. A., njenega zakonitega zastopnika. To je storilo zato, ker se vabilu, kljub temu, da je bil pravilno vabljen, ni odzval. Podlago za odločitev, da ga ne zasliši, pa je našlo v določilu drugega odstavka 258. člena ZPP. Po tem določilu sodišče lahko odloči, da zasliši samo eno stranko takrat, kadar se druga stranka ne odzove sodnemu vabilu.
Ne predstavlja že vsaka omejitev konkurence kršitev prepovedi omejevanje konkurence. Prepovedani oz. nični so le tisti omejevalni sporazumi, katerih cilj je preprečevanje, omejevanje ali izkrivljanje konkurence na ozemlju Republike Slovenije. Distribucijska pogodba z ekskluzivno pravico prodaje v načelu sodi med sporazume iz tretjega odstavka 6. člena ZPOMK-1, "ki prispevajo k izboljšanju proizvodnje ali razdelitve dobrin ali, ki pospešujejo tehnični in gospodarski razvoj, pri tem pa zagotavljajo potrošnikom in potrošnicam pravičen delež doseženih koristi."
Namen pogodbene kazni je prav v tem, da upravičenca razbremeni (običajno zelo mukotrpnega) dokazovanja dejanske višine škode, in mu pripada tudi v primeru, če mu zaradi kršitve pogodbe ni nastala nikakršna škoda. Zato se tudi pri presoji ne-sorazmernosti višine pogodbene kazni ne ugotavlja dejanska škoda zaradi kršitve, pač pa se oceni domnevna škoda, oz. prikrajšanje, ki bi upravičencu verjetno lahko nastalo v posledici kršitve pogodbe. Tudi določilo 252. člena OZ, ki nalaga sodišču, da pogodbeno kazen zniža, če spozna, da je glede na vrednost in pomen predmeta nesorazmerno visoka, dopušča primeren manevrski prostor za to oceno. Z ozirom na v pogodbi določeno višino pogodbene kazni je bil njen namen gotovo tudi kaznovalne narave, zato se ga pri oceni ustreznosti pogodbene kazni ne sme izključiti.
stroški izvršitelja - priglasitev in odmera odvetniških stroškov
Drži, da tarifna številka 27 OT ne določa, da je upnik upravičen izključno do plačila po tej tarifi. Vendarle je potrebno pri uporabi drugih tarifnih številk (39) upoštevati, da je izvršilni postopek, za katerega velja specifičnost, urejen v samostojni tarifni številki 27. V njej so upoštevane vse posebnosti postopka: izdaji sklepa o izvršbi sledi oprava izvršbe, z njo pa v odvisnosti od sredstva izvršbe povezane druge (številne) odločitve sodišča. Aktivnosti strank povezane z njimi so kot posebna opravila opredeljena v tarifni številki 27 in v tej tarifi je tudi določeno, (zgolj) katera so ovrednotena. Za odmero plačila in stroškov je tako prvenstvena uporaba te tarife, uporaba drugih tarif pa le izjema in ob izpolnitvi posebnih okoliščin, tako pri uporabi tarifne številke 39 le, če gre za samostojno storitev, ki ni zajeta v drugih tarifnih številkah.
samozaposleni v kulturi - plačilo prispevkov - dohodkovni cenzus
Za dohodek za izpolnjevanje dohodkovnega cenzusa za samozaposlene v kulturi, ki imajo dohodek iz dejavnosti, kjer se davčna osnova ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov šteje dohodek iz dejavnosti, od katerega se odšteje zakonsko predpisane dajatve in prejemke iz tretjega odstavka 85. člena ZUJIK.
ZST-1 člen 3, 3/1, 11, 15, 15/1, 15/2, 15/3, 34a, 34a/1. ZIZ člen 9, 9/8, 38, 38/8, 38/9.
omejitev predloga za izvršbo - umik predloga za izvršbo - izvršilni stroški - zavezanec za plačilo sodne takse - plačilni nalog za plačilo sodne takse - oprostitev, odlog in obročno plačilo sodnih taks - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - obseg plačila in povrnitve sodnih taks kot stroškov postopka
Če bi bil dolžniku izdan nalog za plačilo sodne takse, bi imel zoper njega možnost vložitve ugovora, prav tako pa bi lahko predlagal oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse. Vendar pa je glede tega bistveno, da prvi odstavek 15. člena ZST-1 določa, da so takse, katerih plačila je bila stranka oproščena, del stroškov postopka. Ker ne gre več za sodno takso, ni več možen ugovor, prav tako ne predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse. Kot rečeno, ne gre več za sodno takso, ampak za stroške, za naložitev v plačilo katerih pa veljajo drugi principi (načelo culpae). To pa seveda pomeni, da izdaja naloga za plačilo (prevaljene) sodne takse ni ustrezna. V tem delu je tako pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
Sodna taksa se lahko plača z gotovino, z elektronskim denarjem ali z drugimi plačilnimi sredstvi po prvem odstavku 6. člena ZST-1, o čemer je bil drugi dolžnik poučen v plačilnem nalogu z dne 10. 6. 2020. Zakaj teh ne bi mogel uporabiti, četudi bi bil res v obdobju plačila v samoizolaciji, v pritožbi ne pojasni.