KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00042730
KZ-1 člen 296, 296/1, 296/2.. ZKP člen 375, 375/1.
nasilništvo - kaznivo dejanje nasilništva - mladoletniki - izrek vzgojnega ukrepa - podrejen položaj - spravljanje v podrejen položaj
Vendar pa zaključek sodišča, da oškodovanec ni bil spavljen v podrejen položaj, ne upošteva vseh okoliščin primera in sicer, da je bil oškodovanec napaden brez vsakršnega povoda, dalje, da se sam na napad ni odzval, temveč je na tleh povsem nemočen ležal in prejemal udarce, nakar ga je mladoletnik še ponižujoče pregnal s kraja dogajanja z grožnjo, da bo spet tepen. Glede na to, da je napad trajal približno štiri minute in da je bil oškodovanec glede na to, da ga je mladoletnik fizično prevladal tudi ponižan in osramočen pred tam prisotno N. S., tudi po oceni pritožbenega sodišča povsem drži mnenje državne tožilke, da je bil v navedenih okoliščinah spravljen v podrejen položaj. Po ugotovitvi sodišča druge stopnje gre za podoben primer kot v zadevi, ki jo je Vrhovno sodišče RS obravnavalo v sodbi I Ips 44678/2014 z dne 4.4.2019. Iz nje je razbrati, da je pri ugotavljanju zakonskega znaka podrejenosti poleg ostalih okoliščin treba upoštevati tudi položaj oškodovanca z vidika njegovega človeškega dostojanstva in kot že rečeno, tudi sodišče druge stopnje ne dvomi, da je bil oškodovanec zaradi mladoletnikovega surovega napada nanj, ponižan in povsem nemočen, kar se kaže tudi v tem, da je v joku pod pretnjo mladoletnikovih groženj, zapustil prizorišče.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00046072
ZKP člen 39, 39/2, 39/2-2, 39/6, 371, 371/2.
trditveno in dokazno breme v pritožbi - nedovoljen dokaz - izločitev sodnika - izključitveni razlog - obrazložitev pritožbenih navedb - obseg preizkusa pritožbenih razlogov - zavrnitev dokaznih predlogov
Pritožnik samo z navedbami, da bi se morala predsednica senata izločiti, ker je bila seznanjena z navedenimi izjavami strokovnih delavk centra za socialno delo, ki bi morale biti izločene iz spisa, ni zadostil trditvenemu bremenu. V pritožbi so izostale navedbe v zvezi z utemeljevanjem možnosti vpliva nedovoljenih dokazov na sodničino nepristranskost. Če pritožnik, kot v obravnavanem primeru, ne navaja vsebine kršitve, okoliščin oziroma ravnanj, ki tvorijo kršitev, ki jo kot zakonski razlog uveljavlja, in ne gre za kršitev, na katero pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, sodišče ni dolžno in niti ni pooblaščeno samo preizkušati, ali niso bile v postopku oziroma odločbi storjene kršitve take vrste, na katere se na splošno sklicuje pritožba. Ker je uveljavljena kršitev pomanjkljivo obrazložena, je pritožbeno sodišče ni moglo preizkusiti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00045690
ZKP člen 269, 269/2.. KZ-1 člen 48.a, 50, 51, 51/2.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - priznanje krivde - odmera kazni - obteževalne in olajševalne okoliščine - posebne olajševalne okoliščine - razlogi za omilitev - stranska kazen izgon tujca iz države - odločba o stroških kazenskega postopka
Pritožbeno sodišče se strinja s pritožnikom, da v času storitve obravnavanega kaznivega dejanja (23.8.2020 in 24.8.2020) v Republiki Sloveniji ni bila razglašena epidemija in da v Republiki Sloveniji takrat ni bilo omejitev gibanja med občinami in niti policijske ure, vendar je Svetovna zdravstvena organizacija pandemijo razglasila že v marcu 2020, prevažanje tujcev iz Azije v Evropo pa je že samo po sebi nevarno zaradi prenašanja nalezljivih bolezni, še toliko bolj pa v času pandemije smrtonosnega virusa Covid-19, zato je sodišče prve stopnje to okoliščino upravičeno štelo kot obteževalno. V nasprotju z zagovornikom pritožbeno sodišče meni, da dejstvo, da je obtoženec vozil 14 tujcev, ne more predstavljati olajševalne okoliščine pri odmeri dolžine zaporne kazni.
pogodba o sofinanciranju - pogodba o zaposlitvi - javni razpis - mladi raziskovalec - reorganizacija poslovanja - odstop od pogodbe - razlogi za odstop od pogodbe - upravna pogodba - kršitev pogodbe - kršitve neznatnega pomena - zastaranje - ugovor zastaranja - zastaralni roki
Pritrditi je treba pritožbi, da je bila tožnica po tem, ko je 12. 2. 2014 prejela dopis z dne 10. 2. 2014, seznanjena z vsemi relevantnimi okoliščinami, da bi lahko v primernem roku odstopila od Pogodbe. Na tožnici je bila zgolj odločitev, ali je predmetna sprememba, o kateri je bila obveščena, razlog za odstop ali ne. Za uveljavljanje odstopnega upravičenja ni potrebna nobena posebna aktivnost, ki bi terjala daljši čas. Poleg tega je tožnica v prvi pripravljalni vlogi navedla, da je njena glavna dejavnost sofinanciranje na podlagi javnih razpisov. Torej je šlo za vprašanje iz njene profesionalne dejavnosti. Glede na obrazložene okoliščine primera pritožbeno sodišče primeren rok za odstop od pogodbe ocenjuje na en mesec. Ob ustrezno skrbnem ravnanju oz. njeni primerni aktivnosti bi tako tožnica lahko od Pogodbe odstopila najkasneje 13. 3. 2014. Kar pomeni, da je petletni zastaralni rok začel teči 14. 3. 2014 in je do vložitve tožbe, 17. 5. 2019, potekel.
ZKP člen 361, 361/1, 201, 201/1-3, 371, 371/1, 371/1-11.
pripor - podaljšanje pripora po razglasitvi sodbe - utemeljen sum - obrazložitev utemeljenega suma - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Stališče pritožnika, da je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP, ker se je v obrazložitvi utemeljenega suma sklicevalo samo na sodbo, s katero je obtoženca spoznalo za krivega očitanih mu kaznivih dejanj, je zato zgrešeno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00045963
KZ člen 212.. ZKP člen 344, 344/1, 354, 354/1.. KZ-1 člen 20, 20/2, 47, 47/4, 205, 205/1, 205/1-1, 205/1-3.
kaznivo dejanje velike tatvine - vdor v zaprt prostor - sostorilstvo - odločilen prispevek k izvršitvi kaznivega dejanja - sprememba obtožnice - prekoračitev obtožbe - denarna kazen - višina dnevnega zneska - zavrnitev dokaznih predlogov
Res je, da sodišče prve stopnje o modifikaciji obtožnice posebej ne razloguje, pri čemer pritožbeno sodišče meni, da sodišče tega tudi ni bilo dolžno storiti. Po določbi prvega odstavka 344. člena ZKP sme tožilec, če med dokaznim postopkom spozna, da izvedeni dokazi kažejo na to, da se je spremenilo v obtožnici navedeno dejansko stanje ustno spremeniti obtožnico, sme pa tudi predlagati, naj se glavna obravnava prekine, da pripravi novo obtožnico, pri čemer se sme spremenjena obtožnica nanašati le na dejanje, ki je že predmet obtožbe. Iz navedenega je moč zaključiti, da je funkcija obtoževanja v izključni domeni državnega tožilca in da jo lahko sodišče omeji edinole v primeru, če bi bila sprememba obtožbe takšna, da bi pomenila drugo kaznivo dejanje in le v takem primeru bi moralo sodišče o tem v odločbi razlogovati.
Sodišče prve stopnje se pri ugotovitvi, da je bilo to kaznivo dejanje storjeno tudi na vdoren način sklicuje na sodno prakso, pritožnik pa v zvezi s tem pravilno ugotavlja, da odločbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije opr. štev. I Ips 225/2008 z dne 4.9.2008 na obravnavani dogodek ni mogoče aplicirati. Vrhovno sodišče je v navedeni odločbi zapisalo, da uporaba ponarejene bančne kartice z neupravičeno pridobljeno PIN kodo za vdor v bančni računalniški sistem, ki upravlja bančni avtomat, pomeni vdor v tuj zaprt prostor v smislu 1. točke prvega odstavka 212. člena tedanjega KZ, ker to predstavlja premagovanje določenih ovir sicer brez uporabe fizične sile, toda z intelektualnim naporom za premagovanje računalniške sistemske zaščite dostopa do denarja v bančnem avtomatu, na navedeni način in proti volji oškodovanca, bančni avtomat pa je tuj zaprt prostor, v katerem se hrani denar. Zagovornik pravilno opozarja na to, da v konkretnem primeru dviga na bankomatu bencinskega servisa ni šlo za vdor, ker je obtoženec razpolagal s pristno oz. neponarejeno bančno kartico, zaradi česar tudi do premagovanja večjih ovir ni moglo priti.
Pri določitvi višine dnevnega zneska je sodišče uporabilo določbo četrtega odstavka 47. člena KZ-1. V zvezi s tem zagovornik navaja, da ni nikakršnega razloga za to, da je sodišče prve stopnje višino dnevnega zneska denarne kazni določilo na podlagi prostega preudarka, ko pa je za to imelo na razpolago vse potrebne podatke. Sodišče je glede obtoženčevega premoženjskega stanja razpolagalo le z obtoženčevim mesečnim dohodkov ki naj bi znašal 800,00 EUR. Za določitev višine dnevnega zneska po tretjem odstavku 47. člena KZ-1 pa je potrebno poleg podatkov o zaslužku storilca razpolagati še s podatki o njegovih drugih prihodkih, vrednosti njegovega premoženja, povprečnih stroških njegovega preživljanja in obtoženčevih družinskih obveznostih. S temi podatki, potrebnimi za določitev višine dnevnega zneska sodišče prve stopnje ni razpolagalo, zato je ravnalo povsem pravilno, ko je dnevni znesek v višini 20,00 EUR določilo po prostem preudarku oziroma z uporabo določbe četrtega odstavka 47. člena KZ-1 in pri tem upoštevalo premoženjske razmere storilca, ki so pač sodišču bile znane. Kršitve kazenskega zakona in bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ki jih v zvezi z določitvijo višine dnevnega zneska sodišču prve stopnje omenja pritožnik, tako niso podane.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00048885
KZ-1 člen 211, 211/1, 211/2.. ZKP člen 402, 402/3.
kaznivo dejanje goljufije - dokazno gradivo iz preiskave - zavrnitev zahteve za preiskavo - sprememba sklepa - uvedba preiskave s sklepom sodišča druge stopnje
Pritožnica utemeljeno opozarja, da se je vozniku tovornjaka D. M. predaja tovora zdela sumljiva, saj je potekala izredno hitro. Prav zaradi tega je poslikal kraj predaje, vozilo in osebo, ki je s transportnimi dokumenti prevzela blago. Navedeno tudi po oceni pritožbenega sodišča že samo po sebi kaže na obdolženčevo vlogo pri očitanem kaznivem dejanju. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi okrožne državne tožilke ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je zoper obdolženca uvedlo preiskavo zaradi očitanega kaznivega dejanja goljufije (tretji odstavek 402. člena ZKP).
osebni stečaj - postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - ugovor zoper odpust obveznosti - dolžina preizkusne dobe - skrajšanje preizkusnega obdobja - dolžnikovo zdravstveno stanje - prodaja premoženja - dohodek iz zaposlitve
Dolžnik je zaposlen in pridobiva dohodke, ki se natekajo v stečajno maso, zato mu kljub zdravstvenim in psihičnim težavam ni mogoče določiti preizkusnega obdobja, krajšega od dveh let.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00045795
ZFPPIPP člen 21, 21/1, 21/2, 131, 132, 132/3, 132/3-3, 280, 281, 390, 390/1, 390/2. ZBPP člen 46, 46/1, 46/2, 46/3.
izterjava denarne terjatve - nedovoljenost izvršbe - brezplačna pravna pomoč za osebni stečaj - osebni stečaj dolžnika - preživninska obveznost - zakonita preživnina - prednostne terjatve - posebna pravila za prednostne terjatve - vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe ali zavarovanja - ločitvene pravice, pridobljene v postopku izvršbe ali zavarovanja, ki se prekine z začetkom stečajnega postopka - povrnitev stroškov iz naslova prejete brezplačne pravne pomoči - vračilo sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči - vročanje - vročitev sklepa o izvršbi stečajnemu upravitelju
V tej zadevi gre za izterjavo denarne terjatve (ki sicer predstavlja preživninsko obveznost dolžnika), zato postopek izvršbe (lahko) vpliva na obseg stečajne mase, saj se premoženje, ki spada v stečajno maso, in del premoženja, ki ga je mogoče zarubiti v izvršbi, prekrivata. Ker je torej predmet izvršbe lahko le premoženje, ki spada v stečajno maso, je dolžnikova procesna sposobnost v tem delu omejena in ga zato zastopa stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik. Zato tudi vročitev izpodbijanega sklepa stečajnemu upravitelju pomeni pravilno vročitev.
V predmetni zadevi je tožena stranka prišla v zamudo že tedaj, ko bi v primeru izdaje pravilne in zakonite prvostopenjske odločbe, ob upoštevanju 197. člena ZPIZ-2, bila tožniku dolžna začeti izplačevati priznane zneske invalidske pokojnine. Tožena stranka je tako prišla v zamudo po poteku 60 dni od dneva, ko bi prej navedena prvostopenjska odločba zavoda, ki je bila izdana zavarovancu (če bi bila pravilna) postala izvršljiva.
podjemna pogodba - zavrnitev zaslišanja ene stranke
Drži sicer, da je sodišče prve stopnje zavrnilo dokazni predlog toženke za zaslišanje A. A., njenega zakonitega zastopnika. To je storilo zato, ker se vabilu, kljub temu, da je bil pravilno vabljen, ni odzval. Podlago za odločitev, da ga ne zasliši, pa je našlo v določilu drugega odstavka 258. člena ZPP. Po tem določilu sodišče lahko odloči, da zasliši samo eno stranko takrat, kadar se druga stranka ne odzove sodnemu vabilu.
Sodna taksa se lahko plača z gotovino, z elektronskim denarjem ali z drugimi plačilnimi sredstvi po prvem odstavku 6. člena ZST-1, o čemer je bil drugi dolžnik poučen v plačilnem nalogu z dne 10. 6. 2020. Zakaj teh ne bi mogel uporabiti, četudi bi bil res v obdobju plačila v samoizolaciji, v pritožbi ne pojasni.
Načelna prepoved obrestnih obresti po 375. členu Obligacijskega zakonika in izjema procesnih obresti po 381. členu OZ predstavljata materialno pravo ius cogens, na njegovo pravilno uporabo pa pazi sodišče po uradni dolžnosti.
pripor - podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - trajanje pripora
V skladu z drugim odstavkom 272. člena ZKP v primeru, če je obdolženec v priporu in je v obtožnici predlagano naj se pripor podaljša, kot je to v predmetnem primeru v obtožnici predlagala okrožna državna tožilka, zunajobravnavni senat, potem ko je bila obdolžencu in zagovorniku dana možnost, da v roku 24 ur odgovorita na predlog, o predlogu odloči v roku treh dni od prejema odgovora oziroma izteka roka za odgovor in izda sklep, s katerim pripor podaljša ali odpravi. V tem primeru rok trajanja pripora ni obligatorna sestavina izreka sklepa o odreditvi ali podaljšanju pripora.
IZVRŠILNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSM00043048
OZ člen 134. ZIZ člen 272, 272/2. KZ-1 člen 140, 160. URS člen 35, 37, 38, 39. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8, 10.
Vsak ima pravico zahtevati od sodišča ali drugega pristojnega organa, da odredi prenehanje dejanja, s katerim se krši nedotakljivost človekove osebnosti, osebnega in družinskega življenja ali kakšna druga osebnostna pravica, da prepreči tako dejanje ali da odstrani njegove posledice. Za tak zahtevek je pasivno legitimiran povzročitelj kršitve.
Pri izdaji regulacijskih začasnih odredb zasleduje restriktiven pristop, saj se odredba izda brez predhodne kontradiktornosti. Pogoje za izdajo je določilo Ustavno sodišče, ZIZ posebnih določb za te vrste odredb nima, zato se smiselno razlagajo pogoji za izdajo klasičnih (zavarovalnih) začasnih odredb, upoštevajoč namen regulacijskih začasnih odredb, ki se kaže v začasni ureditvi spornega pravnega razmerja med strankama. Ustavno sodišče je poleg materialnopravnih pogojev iz ZIZ postavilo še dodaten pogoj možnosti vrnitve v prejšnje stanje, če bi sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek (reverzibilnost).
Podana je kolizija med varstvom osebnostnih pravic, varstvom tajnosti občil in varstvom osebnih podatkov upnice na eni strani ter varstvom svobode izražanja dolžnika na drugi strani. Sodišče mora opredeliti vsebino obeh pravic v koliziji in jima dati pravo težo, vse v luči konkretnih okoliščin primera (pravično ravnotežje med človekovimi pravicami, ki se srečujejo). Z vidika ustavnosti je bistveno, da sodišče ene od človekovih pravic ne sme vnaprej izključiti iz obravnavanja. Sodišče mora upoštevati navedene zahteve in opraviti tehtanje (gre za t.i. test praktične konkordance). Pri presoji oziroma tehtanju sodišče ne sme prezreti ustavnopravno odločilnih okoliščin. Konflikt med nasprotujočimi si temeljnimi človekovimi pravicami civilna sodišča razrešujejo s pomočjo stališč, ki jih je oblikovala praksa ESČP, čemur je sledilo tudi Ustavno sodišče RS. Navezava na kriterije iz kazenskega prava v zvezi s kaznivima dejanjema razžalitve in žaljive obdolžitve je bila presežena. Merila za razreševanje kolizije med navedenimi pravicami so: (1) prispevek k razpravi v splošnem interesu; (2) položaj osebe, na katero se objava nanaša, in kaj je predmet objave; (3) predhodno ravnanje osebe, na katero se nanaša objava; (4) metoda pridobivanja informacij in njihova resničnost; (5) vsebina, oblika in posledice objave; (6) teža naloženih sankcij.
nadomestitev izvršitve zaporne kazni z delom v splošno korist - skrb za otroka - okoliščine, ki narekujejo nadomestitev izvršitve kazni zapora z delom v splošno korist
Sodišče prve stopnje je presojalo tako objektivne kot subjektivne okoliščine, pri čemer je pravilno zaključilo, da je izvršitev kazni zapora trenutno edini pravičen, primeren in ustrezen ukrep, ki bo obsojencu preprečil nadaljnje kontinuirano izvrševanje kaznivih dejanj.
Čeprav gre navzven za solidarno odškodninsko odgovornost države in izvršitelja, v notranjem razmerju država glede na konkretne okoliščine te zadeve ne more odgovarjati. Ob dejstvu, da je izvršitelj škodo povzročil naklepno, saj si je v celoti zadržal kupnino, doseženo v izvršilnem postopku, namesto da bi jo nakazal upniku, odgovornost države, ki je bila sicer napram oškodovancu ugotovljena zaradi opustitve dolžne skrbnosti, v notranem razmerju nima nobene teže.
Glede na pravnomočno I. točko prvostopenjskega sklepa o ustavitvi postopka je sodišče vlogo z dne 12. 12. 2019 štelo za umik tožbe (in ne tožbenega zahtevka), ugotovitev, da je toženec z umikom tožbe soglašal, pa le še dodatno potrjuje obstoj dejanskega stanu iz 3. odstavka 188. člena ZPP za ustavitev postopka iz spora o glavni stvari.
pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru - poseg v osebno svobodo - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - hiter postopek - nujen ukrep - presoja dokazov o pravnoodločilnih dejstvih - izvajanje dokazov po uradni dolžnosti - zavarovanje pravic - preuranjena odločitev - milejši ukrep
Zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve predstavlja hud poseg v človekove pravice. Dopusti se lahko le, če so kumulativno izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr: če oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim; če je ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje; in če navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (z zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo). Sodišče mora v vsakem primeru ugotoviti konkretne okoliščine in presoditi ali so te takšne, da omogočajo sklep o realni ogroženosti varovanih dobrin.
V postopkih, v katerih se odloča o pravicah in interesih oseb, ki imajo težave v duševnem zdravju, mora sodišče po uradni dolžnosti ukreniti vse, da se zavarujejo pravice in pravni interesi teh oseb (6. člen ZNP-1) in je dolžno ugotavljati tudi dejstva, ki jih udeleženci niso navedli ter izvajati dokaze tudi brez predlogov udeležencev (7. člen ZNP-1).
V odločbi je treba konkretno obrazložiti izpolnjenost vseh pogojev za prisilno zdravljenje nasprotnega udeleženca. Zastavlja se vprašanje dopustnosti kontinuiranega relativno kratkotrajnega (14 dni) prisilnega zdravljenja ob vsakokratnem poslabšanju zdravstvenega stanja nasprotnega udeleženca. Treba je skrbno presoditi, ali ni mogoče vzrokov in ogrožanja iz prve in druge alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr odvrniti z milejšimi oblikami pomoči (predpostavka iz tretje alineje navedenega zakonskega določila).