pogodba o sofinanciranju - pogodba o zaposlitvi - javni razpis - mladi raziskovalec - reorganizacija poslovanja - odstop od pogodbe - razlogi za odstop od pogodbe - upravna pogodba - kršitev pogodbe - kršitve neznatnega pomena - zastaranje - ugovor zastaranja - zastaralni roki
Pritrditi je treba pritožbi, da je bila tožnica po tem, ko je 12. 2. 2014 prejela dopis z dne 10. 2. 2014, seznanjena z vsemi relevantnimi okoliščinami, da bi lahko v primernem roku odstopila od Pogodbe. Na tožnici je bila zgolj odločitev, ali je predmetna sprememba, o kateri je bila obveščena, razlog za odstop ali ne. Za uveljavljanje odstopnega upravičenja ni potrebna nobena posebna aktivnost, ki bi terjala daljši čas. Poleg tega je tožnica v prvi pripravljalni vlogi navedla, da je njena glavna dejavnost sofinanciranje na podlagi javnih razpisov. Torej je šlo za vprašanje iz njene profesionalne dejavnosti. Glede na obrazložene okoliščine primera pritožbeno sodišče primeren rok za odstop od pogodbe ocenjuje na en mesec. Ob ustrezno skrbnem ravnanju oz. njeni primerni aktivnosti bi tako tožnica lahko od Pogodbe odstopila najkasneje 13. 3. 2014. Kar pomeni, da je petletni zastaralni rok začel teči 14. 3. 2014 in je do vložitve tožbe, 17. 5. 2019, potekel.
ZKP člen 361, 361/1, 201, 201/1-3, 371, 371/1, 371/1-11.
pripor - podaljšanje pripora po razglasitvi sodbe - utemeljen sum - obrazložitev utemeljenega suma - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Stališče pritožnika, da je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP, ker se je v obrazložitvi utemeljenega suma sklicevalo samo na sodbo, s katero je obtoženca spoznalo za krivega očitanih mu kaznivih dejanj, je zato zgrešeno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00046072
ZKP člen 39, 39/2, 39/2-2, 39/6, 371, 371/2.
trditveno in dokazno breme v pritožbi - nedovoljen dokaz - izločitev sodnika - izključitveni razlog - obrazložitev pritožbenih navedb - obseg preizkusa pritožbenih razlogov - zavrnitev dokaznih predlogov
Pritožnik samo z navedbami, da bi se morala predsednica senata izločiti, ker je bila seznanjena z navedenimi izjavami strokovnih delavk centra za socialno delo, ki bi morale biti izločene iz spisa, ni zadostil trditvenemu bremenu. V pritožbi so izostale navedbe v zvezi z utemeljevanjem možnosti vpliva nedovoljenih dokazov na sodničino nepristranskost. Če pritožnik, kot v obravnavanem primeru, ne navaja vsebine kršitve, okoliščin oziroma ravnanj, ki tvorijo kršitev, ki jo kot zakonski razlog uveljavlja, in ne gre za kršitev, na katero pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, sodišče ni dolžno in niti ni pooblaščeno samo preizkušati, ali niso bile v postopku oziroma odločbi storjene kršitve take vrste, na katere se na splošno sklicuje pritožba. Ker je uveljavljena kršitev pomanjkljivo obrazložena, je pritožbeno sodišče ni moglo preizkusiti.
ZDR-1 člen 179. OZ člen 131, 131/1, 171. ZPP člen 7, 8, 212, 286.
delovna nezgoda - odgovornost delodajalca za škodo, ki jo delavec utrpi na delu - krivdna odgovornost delodajalca za delavca - protipravno ravnanje delodajalca - hipna in instinktivna reakcija oškodovanca na nevarno situacijo - opustitev dolžnega ravnanja - zagotavljanje varnega delovnega okolja - ugotavljanje sokrivde delavca - novi dokazi - prvi narok
Protipravnost ravnanja delodajalca v primerih delovnih nezgod praviloma sicer res izhaja iz kršitve določenega predpisa o varstvu pri delu. V ostalih primerih je treba o protipravnem ravnanju delodajalca oziroma njegovih opustitvah dolžnega ravnanja sklepati na podlagi vseh okoliščin, torej ali je opustil kakšno svojo dolžnost oziroma ravnal neskrbno. V konkretnem primeru je mogoče glede na opisane okoliščine dogodka zavarovancu toženke očitati, da je opustil svojo dolžnost zagotavljanja varnega delovnega okolja svojim delavcem.
Zahteva za posebna navodila za takšno (enostavno) opravilo je pretirana in nerazumna.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00046876
KZ-1 člen 49, 49/2, 50, 50/2, 308, 308/3.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - priznanje krivde - olajševalna okoliščina - posebne olajševalne okoliščine
Ali predstavlja obtoženčevo priznanje krivde posebno olajševalno okoliščino ali le običajo okoliščino iz drugega odstavka 49. člena KZ-1, je stvar vsakega konkretnega primera. Če tožilec v primeru priznanja krivde predlaga omiljeno kazen je s tem podana pravna podlaga za omilitev kazni v razponu kot jo zakon predpisuje, sodišče pa je vezano le na prepoved, da ne sme izreči strožje sankcije kot jo tožilec predlaga.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00042730
KZ-1 člen 296, 296/1, 296/2.. ZKP člen 375, 375/1.
nasilništvo - kaznivo dejanje nasilništva - mladoletniki - izrek vzgojnega ukrepa - podrejen položaj - spravljanje v podrejen položaj
Vendar pa zaključek sodišča, da oškodovanec ni bil spavljen v podrejen položaj, ne upošteva vseh okoliščin primera in sicer, da je bil oškodovanec napaden brez vsakršnega povoda, dalje, da se sam na napad ni odzval, temveč je na tleh povsem nemočen ležal in prejemal udarce, nakar ga je mladoletnik še ponižujoče pregnal s kraja dogajanja z grožnjo, da bo spet tepen. Glede na to, da je napad trajal približno štiri minute in da je bil oškodovanec glede na to, da ga je mladoletnik fizično prevladal tudi ponižan in osramočen pred tam prisotno N. S., tudi po oceni pritožbenega sodišča povsem drži mnenje državne tožilke, da je bil v navedenih okoliščinah spravljen v podrejen položaj. Po ugotovitvi sodišča druge stopnje gre za podoben primer kot v zadevi, ki jo je Vrhovno sodišče RS obravnavalo v sodbi I Ips 44678/2014 z dne 4.4.2019. Iz nje je razbrati, da je pri ugotavljanju zakonskega znaka podrejenosti poleg ostalih okoliščin treba upoštevati tudi položaj oškodovanca z vidika njegovega človeškega dostojanstva in kot že rečeno, tudi sodišče druge stopnje ne dvomi, da je bil oškodovanec zaradi mladoletnikovega surovega napada nanj, ponižan in povsem nemočen, kar se kaže tudi v tem, da je v joku pod pretnjo mladoletnikovih groženj, zapustil prizorišče.
fikcija umika - neplačilo sodne takse - vročitev sklepa - fikcija osebne vročitve - iztek roka za dvig pisanja - nastop fikcije vročitve
Vročilnica je javna listina, ki kot takšna dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje. Skladno z določilom četrtega odstavka 224. člena ZPP je sicer dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena, dokazno breme pa je na tistem, ki verodostojnosti javne listine oporeka.
Glede na pravnomočno I. točko prvostopenjskega sklepa o ustavitvi postopka je sodišče vlogo z dne 12. 12. 2019 štelo za umik tožbe (in ne tožbenega zahtevka), ugotovitev, da je toženec z umikom tožbe soglašal, pa le še dodatno potrjuje obstoj dejanskega stanu iz 3. odstavka 188. člena ZPP za ustavitev postopka iz spora o glavni stvari.
III. kategorija invalidnosti - I. kategorija invalidnosti
V predsodnih upravnih postopkih se nastanek invalidnosti praviloma določa z dnem obravnave na IK I. To je logično, saj mnenje izvedenskega organa o obstoju ali neobstoju invalidnosti, vzroku in datumu nastanka temelji na listinski medicinski dokumentaciji in izvidu osebnega pregleda. Seveda je mogoče invalidnosti ugotoviti tudi z dnem, ki ne sovpada z obravnavo na IK I., vendar pa mora biti za to podana objektivizirana podlaga v listinskem medicinskem gradivu.
podjemna pogodba - zavrnitev zaslišanja ene stranke
Drži sicer, da je sodišče prve stopnje zavrnilo dokazni predlog toženke za zaslišanje A. A., njenega zakonitega zastopnika. To je storilo zato, ker se vabilu, kljub temu, da je bil pravilno vabljen, ni odzval. Podlago za odločitev, da ga ne zasliši, pa je našlo v določilu drugega odstavka 258. člena ZPP. Po tem določilu sodišče lahko odloči, da zasliši samo eno stranko takrat, kadar se druga stranka ne odzove sodnemu vabilu.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00042364
KZ-1 člen 198, 198/1, 257, 257/2, 266. ZKP člen 277, 277/1, 277/1-1, 437, 437/1. ZPDI člen 21, 22, 29, 29a.
konkretizacija zakonskih znakov - pravniški državni izpit (PDI) - zavrženje obtožnega predloga - materialni vsebinski preizkus obtožnega akta - sestava zapisnika - opravljanje pravniškega državnega izpita - ocena na izpitu - spraševanje na izpitih
Oviro pri iskanju oziroma pridobitvi zaposlitve v pravosodju predstavlja neuspešno opravljen pravniški državni izpit.
Način in pogoje, pod katerimi se lahko pristopi k opravljanju pravniškega državnega izpita, določa ZPDI, vsebino in potek izpita določa Pravilnik o programu sodniškega pripravništva in pravniškem državnem izpitu.
pripor - podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - trajanje pripora
V skladu z drugim odstavkom 272. člena ZKP v primeru, če je obdolženec v priporu in je v obtožnici predlagano naj se pripor podaljša, kot je to v predmetnem primeru v obtožnici predlagala okrožna državna tožilka, zunajobravnavni senat, potem ko je bila obdolžencu in zagovorniku dana možnost, da v roku 24 ur odgovorita na predlog, o predlogu odloči v roku treh dni od prejema odgovora oziroma izteka roka za odgovor in izda sklep, s katerim pripor podaljša ali odpravi. V tem primeru rok trajanja pripora ni obligatorna sestavina izreka sklepa o odreditvi ali podaljšanju pripora.
IZVRŠILNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSM00043048
OZ člen 134. ZIZ člen 272, 272/2. KZ-1 člen 140, 160. URS člen 35, 37, 38, 39. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8, 10.
Vsak ima pravico zahtevati od sodišča ali drugega pristojnega organa, da odredi prenehanje dejanja, s katerim se krši nedotakljivost človekove osebnosti, osebnega in družinskega življenja ali kakšna druga osebnostna pravica, da prepreči tako dejanje ali da odstrani njegove posledice. Za tak zahtevek je pasivno legitimiran povzročitelj kršitve.
Pri izdaji regulacijskih začasnih odredb zasleduje restriktiven pristop, saj se odredba izda brez predhodne kontradiktornosti. Pogoje za izdajo je določilo Ustavno sodišče, ZIZ posebnih določb za te vrste odredb nima, zato se smiselno razlagajo pogoji za izdajo klasičnih (zavarovalnih) začasnih odredb, upoštevajoč namen regulacijskih začasnih odredb, ki se kaže v začasni ureditvi spornega pravnega razmerja med strankama. Ustavno sodišče je poleg materialnopravnih pogojev iz ZIZ postavilo še dodaten pogoj možnosti vrnitve v prejšnje stanje, če bi sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek (reverzibilnost).
Podana je kolizija med varstvom osebnostnih pravic, varstvom tajnosti občil in varstvom osebnih podatkov upnice na eni strani ter varstvom svobode izražanja dolžnika na drugi strani. Sodišče mora opredeliti vsebino obeh pravic v koliziji in jima dati pravo težo, vse v luči konkretnih okoliščin primera (pravično ravnotežje med človekovimi pravicami, ki se srečujejo). Z vidika ustavnosti je bistveno, da sodišče ene od človekovih pravic ne sme vnaprej izključiti iz obravnavanja. Sodišče mora upoštevati navedene zahteve in opraviti tehtanje (gre za t.i. test praktične konkordance). Pri presoji oziroma tehtanju sodišče ne sme prezreti ustavnopravno odločilnih okoliščin. Konflikt med nasprotujočimi si temeljnimi človekovimi pravicami civilna sodišča razrešujejo s pomočjo stališč, ki jih je oblikovala praksa ESČP, čemur je sledilo tudi Ustavno sodišče RS. Navezava na kriterije iz kazenskega prava v zvezi s kaznivima dejanjema razžalitve in žaljive obdolžitve je bila presežena. Merila za razreševanje kolizije med navedenimi pravicami so: (1) prispevek k razpravi v splošnem interesu; (2) položaj osebe, na katero se objava nanaša, in kaj je predmet objave; (3) predhodno ravnanje osebe, na katero se nanaša objava; (4) metoda pridobivanja informacij in njihova resničnost; (5) vsebina, oblika in posledice objave; (6) teža naloženih sankcij.
nadomestitev izvršitve zaporne kazni z delom v splošno korist - skrb za otroka - okoliščine, ki narekujejo nadomestitev izvršitve kazni zapora z delom v splošno korist
Sodišče prve stopnje je presojalo tako objektivne kot subjektivne okoliščine, pri čemer je pravilno zaključilo, da je izvršitev kazni zapora trenutno edini pravičen, primeren in ustrezen ukrep, ki bo obsojencu preprečil nadaljnje kontinuirano izvrševanje kaznivih dejanj.
Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) člen 3,4.
Republiki Madžarska in Slovenija sta pristopnici k Dunajski Konvenciji in h Konvenciji o zastaranju (op. vključno s protokolom h Konvenciji o zastaranju). V obeh republikah je v veljavi tudi uredba Rim I. Vsi omenjeni mednarodni pravni akti so neposredno uporabljivi in so hierarhično nad sprejetimi zakoni (v zvezi s slovenskim pravom, za katerega se zavzema pritožnica, glej 8. člen Ustave Republike Slovenije, ki je najvišji pravni akt v Republiki Sloveniji). Konvenciji vsebujeta določbe mednarodnega unificiranega prava (materialnopravne določbe, ki so nad določbami OZ), medtem ko uredba Rim I vsebuje določbe mednarodnega zasebnega prava (kolizijske določbe, ki so nad določbami Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku). Obširno pritožbeno polemiziranje o tem, da je bila med pogodbenima strankama na podlagi konkludentnih ravnanj in izpovedbe toženke dogovorjena uporaba slovenskega materialnega prava, na podlagi povedanega ne more samo po sebi izključiti uporabe konvencij, ki se v hierarhiji pravnih aktov nahajata nad OZ. Konvenciji sta namreč z ratifikacijo in objavo postali del slovenskega (in podobno tudi madžarskega) materialnega prava in sta neposredno uporabljivi ter prevladata nad določbami OZ o dolžini zastaralnega roka (in podobno tudi nad ustreznimi določbami madžarskega prava). Ker konvenciji ne vsebujeta unificiranega mednarodnega materialnega prava v zvezi z višino obrestne mere zakonskih zamudnih obresti, se je sodišče prve stopnje pri presoji tega vprašanja pravilno oprlo na slovensko pravo.
Drži, da je mogoče uporabo konvencij eksplicitno ali implicitno izključiti, vendar mora obstajati volja v smeri izključitve konvencij, ki je sodišče prve stopnje utemeljeno ni ugotovilo in je to tudi pravilno obrazložilo. Ob tem je odveč opomniti na tretji odstavek 3. člena Konvencije o zastaranju, ki predvideva neuporabo Konvencije o zastaranju le v primeru njene izrecne izključitve. Dunajska konvencija je v tem oziru milejša (glej njen 6. člen, ki določa možnost izključitve in ne le izrecne izključitve), vendar se vseeno zahteva volja (jasen in nedvoumen namen) po njeni izključitvi. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz sodbe ni razvidno kaj je podlaga vtoževane terjatve oziroma so razlogi o tem vprašanju nejasni in kontradiktorni, ter zato izpodbijane sodbe ni mogoče preizkusiti. Ni namreč razvidno, ali je podlaga vtoževane terjatve v dogovoru pravdnih strank o višini toženkinega dolga (oziroma morebiti v pripoznavi višine dolga s strani toženke) ali v vtoževanih računih (op. pri čemer glede na lastne navedbe tožnica ni predložila vseh računov). Če je podlaga v dogovoru (oziroma morebiti v pripoznavi dolga s strani toženke), potem sodba o tem ne vsebuje zadostnih razlogov, ki bi omogočali njen preizkus. Če stanje dolga v drugi pravdi morebiti ni bilo sporno, to samo po sebi še ne pomeni, da obstoji dogovor o dolgu oziroma da gre za pripoznavo dolga. Če pa so podlaga terjatve računi, potem sodišče prve stopnje ni odgovorilo na pravno relevantne pomisleke toženke, ki so izpostavljeni tudi v pritožbi.
Ne predstavlja že vsaka omejitev konkurence kršitev prepovedi omejevanje konkurence. Prepovedani oz. nični so le tisti omejevalni sporazumi, katerih cilj je preprečevanje, omejevanje ali izkrivljanje konkurence na ozemlju Republike Slovenije. Distribucijska pogodba z ekskluzivno pravico prodaje v načelu sodi med sporazume iz tretjega odstavka 6. člena ZPOMK-1, "ki prispevajo k izboljšanju proizvodnje ali razdelitve dobrin ali, ki pospešujejo tehnični in gospodarski razvoj, pri tem pa zagotavljajo potrošnikom in potrošnicam pravičen delež doseženih koristi."
Namen pogodbene kazni je prav v tem, da upravičenca razbremeni (običajno zelo mukotrpnega) dokazovanja dejanske višine škode, in mu pripada tudi v primeru, če mu zaradi kršitve pogodbe ni nastala nikakršna škoda. Zato se tudi pri presoji ne-sorazmernosti višine pogodbene kazni ne ugotavlja dejanska škoda zaradi kršitve, pač pa se oceni domnevna škoda, oz. prikrajšanje, ki bi upravičencu verjetno lahko nastalo v posledici kršitve pogodbe. Tudi določilo 252. člena OZ, ki nalaga sodišču, da pogodbeno kazen zniža, če spozna, da je glede na vrednost in pomen predmeta nesorazmerno visoka, dopušča primeren manevrski prostor za to oceno. Z ozirom na v pogodbi določeno višino pogodbene kazni je bil njen namen gotovo tudi kaznovalne narave, zato se ga pri oceni ustreznosti pogodbene kazni ne sme izključiti.
SPZ člen 66, 66/1.. OZ člen 87, 87/1, 111, 111/4, 190, 198.
neupravičena pridobitev - plačilo uporabnine - uporaba solastne stvari - solastnina - razmerje med solastniki - privolitev v lastno prikrajšanje - zahtevek za uporabo nepremičnine
Neupravičeni pridobitelj je dolžan vrniti le toliko, za kolikor je bil obogaten, vendar ne več kot je druga stranka prikrajšana.
ugovor tretjega - predmet izvršbe - odločanje o zahtevku in izvršilnih stroških v pravdi - nedopustnost izvršbe glede predmeta izvršbe - izkaz verjetnosti pravice, ki preprečuje izvršbo
Pozitivna zakonodaja v primeru, ko tretji za svoje trditve o lastništvu na predmetu izvršbe ne izkaže za verjetno, kot v konkretnem primeru, ko k ugovoru ni predložil dokazov, kot tudi v primeru, ko k ugovornim trditvam o svojem lastništvu predmetov izvršbe predloži dokaze (tretji je to storil šele v pritožbi), upnik pa ugovoru nasprotuje, izvršilnemu sodišču ne omogoča vsebinske presoje in odločitve, da je izvršba na predmete nedopustna. Zakonodaja predpisuje prenos vsebinskega odločanja o ugovornih navedbah tretjega v poznejšo pravdo
osebni stečaj - postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - ugovor zoper odpust obveznosti - dolžina preizkusne dobe - skrajšanje preizkusnega obdobja - dolžnikovo zdravstveno stanje - prodaja premoženja - dohodek iz zaposlitve
Dolžnik je zaposlen in pridobiva dohodke, ki se natekajo v stečajno maso, zato mu kljub zdravstvenim in psihičnim težavam ni mogoče določiti preizkusnega obdobja, krajšega od dveh let.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00045795
ZFPPIPP člen 21, 21/1, 21/2, 131, 132, 132/3, 132/3-3, 280, 281, 390, 390/1, 390/2. ZBPP člen 46, 46/1, 46/2, 46/3.
izterjava denarne terjatve - nedovoljenost izvršbe - brezplačna pravna pomoč za osebni stečaj - osebni stečaj dolžnika - preživninska obveznost - zakonita preživnina - prednostne terjatve - posebna pravila za prednostne terjatve - vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe ali zavarovanja - ločitvene pravice, pridobljene v postopku izvršbe ali zavarovanja, ki se prekine z začetkom stečajnega postopka - povrnitev stroškov iz naslova prejete brezplačne pravne pomoči - vračilo sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči - vročanje - vročitev sklepa o izvršbi stečajnemu upravitelju
V tej zadevi gre za izterjavo denarne terjatve (ki sicer predstavlja preživninsko obveznost dolžnika), zato postopek izvršbe (lahko) vpliva na obseg stečajne mase, saj se premoženje, ki spada v stečajno maso, in del premoženja, ki ga je mogoče zarubiti v izvršbi, prekrivata. Ker je torej predmet izvršbe lahko le premoženje, ki spada v stečajno maso, je dolžnikova procesna sposobnost v tem delu omejena in ga zato zastopa stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik. Zato tudi vročitev izpodbijanega sklepa stečajnemu upravitelju pomeni pravilno vročitev.