ZST-1 člen 3, 3/1, 11, 15, 15/1, 15/2, 15/3, 34a, 34a/1. ZIZ člen 9, 9/8, 38, 38/8, 38/9.
omejitev predloga za izvršbo - umik predloga za izvršbo - izvršilni stroški - zavezanec za plačilo sodne takse - plačilni nalog za plačilo sodne takse - oprostitev, odlog in obročno plačilo sodnih taks - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - obseg plačila in povrnitve sodnih taks kot stroškov postopka
Če bi bil dolžniku izdan nalog za plačilo sodne takse, bi imel zoper njega možnost vložitve ugovora, prav tako pa bi lahko predlagal oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse. Vendar pa je glede tega bistveno, da prvi odstavek 15. člena ZST-1 določa, da so takse, katerih plačila je bila stranka oproščena, del stroškov postopka. Ker ne gre več za sodno takso, ni več možen ugovor, prav tako ne predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse. Kot rečeno, ne gre več za sodno takso, ampak za stroške, za naložitev v plačilo katerih pa veljajo drugi principi (načelo culpae). To pa seveda pomeni, da izdaja naloga za plačilo (prevaljene) sodne takse ni ustrezna. V tem delu je tako pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
Glede na vsebino pritožbenih navedb je uvodoma poudariti, da se obdolženki v okviru storitve kaznivih dejanj ponarejanja listin po prvem odstavku 251. člena KZ-1 nista očitali izvršitveni obliki ponareditve listin (same vsebine le-teh), temveč izvršitveni ravnanji uporabe ponarejenih listin (ponudb, ki sta podrobneje opredeljeni v krivdoreku).
sodni izvedenec - nagrada za delo izvedenca - nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem
Pritožbene navedbe o nestrokovno izdelanem izvedeniškem mnenju pomenijo vsebinsko nestrinjanje z izvedeniškim mnenjem, presoja tega očitka pa ni predmet sklepa odmerjene nagrade izvedenca.
III. kategorija invalidnosti - I. kategorija invalidnosti
V predsodnih upravnih postopkih se nastanek invalidnosti praviloma določa z dnem obravnave na IK I. To je logično, saj mnenje izvedenskega organa o obstoju ali neobstoju invalidnosti, vzroku in datumu nastanka temelji na listinski medicinski dokumentaciji in izvidu osebnega pregleda. Seveda je mogoče invalidnosti ugotoviti tudi z dnem, ki ne sovpada z obravnavo na IK I., vendar pa mora biti za to podana objektivizirana podlaga v listinskem medicinskem gradivu.
poslovno sodelovanje - kupoprodajna pogodba - neupravičena obogatitev - ugovor tožene stranke - dokazi in izvajanje dokazov - trditveno in dokazno breme - dokazna vrednost listine
Pritrditi je sicer potrebno toženi stranki v odgovoru na pritožbo, da civilni pravdni postopek ne pozna nobenih dokaznih pravil, zato je posamezna dejstva mogoče dokazovati tudi na drug način in ne samo z listinami. Vendar pa je prvostopenjsko sodišče presodilo, da je tožena stranka s svojimi navedbami in izpovedbo toženca omajala verodostojnost potrdila z dne 16. 5. 2014, overjenega pred sodiščem, pri čemer ni ocenilo vseh okoliščin, na katere v pritožbi opozarja tožeča stranka.
Pritožnica ima prav, da je sodišče prve stopnje zmotno očitalo tožnici, da v trditveni podlagi ni pojasnila, kakšne davčne obveznosti iz omenjenega potrdila naj bi se v zvezi s tožnico sploh urejale in zakaj. Navedeni očitek bi prvostopenjsko sodišče v prvi vrsti moralo nasloviti na toženo stranko, ki je tovrstne trditve podala, še pred tem pa potrdilo podpisala in podpis overila. S tem je sodišče prve stopnje trditveno in dokazno breme v zvezi s to okoliščino prevalilo izključno na tožečo stranko, ki je vseskozi trdila in dokazovala verodostojnost in večnamenskost potrdila. Sodišče prve stopnje je nepravilno uporabilo 212. člen ZPP. Prav ima sodišče prve stopnje, da so trditve v zvezi s temi davčnimi obveznostmi pomanjkljive in nesubstancirane, kar pa še ne pomeni uspeha tožene stranke.
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo pravila o (prevalitvi) procesnega trditvenega in dokaznega bremena. Pritožbeno sodišče pritrjuje tudi pritožbenemu očitku, da je zaradi prestrogega dokaznega standarda tožnici naložilo previsoko dokazno breme. S tem je zagrešilo bistveno kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 212., 214. in 215. členom ZPP. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče tudi zmotno uporabilo materialno pravo s sklepanjem o pomanjkljivosti oz. nesklepčnosti nakaterih navedb tožeče stranke, nasprotno pa je nakatere pomanjkljive trditve tožene stranke upoštevalo kot sklepčne. Ker se zaradi napačne presoje sklepčnosti trditev ene in druge stranke, ni opredelilo do vseh odločilnih navedb strank, je podan razveljavitveni razlog iz 354. in 355. člena ZPP.
stroški izvršitelja - priglasitev in odmera odvetniških stroškov
Drži, da tarifna številka 27 OT ne določa, da je upnik upravičen izključno do plačila po tej tarifi. Vendarle je potrebno pri uporabi drugih tarifnih številk (39) upoštevati, da je izvršilni postopek, za katerega velja specifičnost, urejen v samostojni tarifni številki 27. V njej so upoštevane vse posebnosti postopka: izdaji sklepa o izvršbi sledi oprava izvršbe, z njo pa v odvisnosti od sredstva izvršbe povezane druge (številne) odločitve sodišča. Aktivnosti strank povezane z njimi so kot posebna opravila opredeljena v tarifni številki 27 in v tej tarifi je tudi določeno, (zgolj) katera so ovrednotena. Za odmero plačila in stroškov je tako prvenstvena uporaba te tarife, uporaba drugih tarif pa le izjema in ob izpolnitvi posebnih okoliščin, tako pri uporabi tarifne številke 39 le, če gre za samostojno storitev, ki ni zajeta v drugih tarifnih številkah.
V predmetni zadevi je tožena stranka prišla v zamudo že tedaj, ko bi v primeru izdaje pravilne in zakonite prvostopenjske odločbe, ob upoštevanju 197. člena ZPIZ-2, bila tožniku dolžna začeti izplačevati priznane zneske invalidske pokojnine. Tožena stranka je tako prišla v zamudo po poteku 60 dni od dneva, ko bi prej navedena prvostopenjska odločba zavoda, ki je bila izdana zavarovancu (če bi bila pravilna) postala izvršljiva.
samozaposleni v kulturi - plačilo prispevkov - dohodkovni cenzus
Za dohodek za izpolnjevanje dohodkovnega cenzusa za samozaposlene v kulturi, ki imajo dohodek iz dejavnosti, kjer se davčna osnova ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov šteje dohodek iz dejavnosti, od katerega se odšteje zakonsko predpisane dajatve in prejemke iz tretjega odstavka 85. člena ZUJIK.
podjemna pogodba - zavrnitev zaslišanja ene stranke
Drži sicer, da je sodišče prve stopnje zavrnilo dokazni predlog toženke za zaslišanje A. A., njenega zakonitega zastopnika. To je storilo zato, ker se vabilu, kljub temu, da je bil pravilno vabljen, ni odzval. Podlago za odločitev, da ga ne zasliši, pa je našlo v določilu drugega odstavka 258. člena ZPP. Po tem določilu sodišče lahko odloči, da zasliši samo eno stranko takrat, kadar se druga stranka ne odzove sodnemu vabilu.
osebni stečaj - postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - ugovor zoper odpust obveznosti - dolžina preizkusne dobe - skrajšanje preizkusnega obdobja - dolžnikovo zdravstveno stanje - prodaja premoženja - dohodek iz zaposlitve
Dolžnik je zaposlen in pridobiva dohodke, ki se natekajo v stečajno maso, zato mu kljub zdravstvenim in psihičnim težavam ni mogoče določiti preizkusnega obdobja, krajšega od dveh let.
Glede na pravnomočno I. točko prvostopenjskega sklepa o ustavitvi postopka je sodišče vlogo z dne 12. 12. 2019 štelo za umik tožbe (in ne tožbenega zahtevka), ugotovitev, da je toženec z umikom tožbe soglašal, pa le še dodatno potrjuje obstoj dejanskega stanu iz 3. odstavka 188. člena ZPP za ustavitev postopka iz spora o glavni stvari.
ugovor tretjega - predmet izvršbe - odločanje o zahtevku in izvršilnih stroških v pravdi - nedopustnost izvršbe glede predmeta izvršbe - izkaz verjetnosti pravice, ki preprečuje izvršbo
Pozitivna zakonodaja v primeru, ko tretji za svoje trditve o lastništvu na predmetu izvršbe ne izkaže za verjetno, kot v konkretnem primeru, ko k ugovoru ni predložil dokazov, kot tudi v primeru, ko k ugovornim trditvam o svojem lastništvu predmetov izvršbe predloži dokaze (tretji je to storil šele v pritožbi), upnik pa ugovoru nasprotuje, izvršilnemu sodišču ne omogoča vsebinske presoje in odločitve, da je izvršba na predmete nedopustna. Zakonodaja predpisuje prenos vsebinskega odločanja o ugovornih navedbah tretjega v poznejšo pravdo
Ne predstavlja že vsaka omejitev konkurence kršitev prepovedi omejevanje konkurence. Prepovedani oz. nični so le tisti omejevalni sporazumi, katerih cilj je preprečevanje, omejevanje ali izkrivljanje konkurence na ozemlju Republike Slovenije. Distribucijska pogodba z ekskluzivno pravico prodaje v načelu sodi med sporazume iz tretjega odstavka 6. člena ZPOMK-1, "ki prispevajo k izboljšanju proizvodnje ali razdelitve dobrin ali, ki pospešujejo tehnični in gospodarski razvoj, pri tem pa zagotavljajo potrošnikom in potrošnicam pravičen delež doseženih koristi."
Namen pogodbene kazni je prav v tem, da upravičenca razbremeni (običajno zelo mukotrpnega) dokazovanja dejanske višine škode, in mu pripada tudi v primeru, če mu zaradi kršitve pogodbe ni nastala nikakršna škoda. Zato se tudi pri presoji ne-sorazmernosti višine pogodbene kazni ne ugotavlja dejanska škoda zaradi kršitve, pač pa se oceni domnevna škoda, oz. prikrajšanje, ki bi upravičencu verjetno lahko nastalo v posledici kršitve pogodbe. Tudi določilo 252. člena OZ, ki nalaga sodišču, da pogodbeno kazen zniža, če spozna, da je glede na vrednost in pomen predmeta nesorazmerno visoka, dopušča primeren manevrski prostor za to oceno. Z ozirom na v pogodbi določeno višino pogodbene kazni je bil njen namen gotovo tudi kaznovalne narave, zato se ga pri oceni ustreznosti pogodbene kazni ne sme izključiti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00042364
KZ-1 člen 198, 198/1, 257, 257/2, 266. ZKP člen 277, 277/1, 277/1-1, 437, 437/1. ZPDI člen 21, 22, 29, 29a.
konkretizacija zakonskih znakov - pravniški državni izpit (PDI) - zavrženje obtožnega predloga - materialni vsebinski preizkus obtožnega akta - sestava zapisnika - opravljanje pravniškega državnega izpita - ocena na izpitu - spraševanje na izpitih
Oviro pri iskanju oziroma pridobitvi zaposlitve v pravosodju predstavlja neuspešno opravljen pravniški državni izpit.
Način in pogoje, pod katerimi se lahko pristopi k opravljanju pravniškega državnega izpita, določa ZPDI, vsebino in potek izpita določa Pravilnik o programu sodniškega pripravništva in pravniškem državnem izpitu.
nadomestitev izvršitve zaporne kazni z delom v splošno korist - skrb za otroka - okoliščine, ki narekujejo nadomestitev izvršitve kazni zapora z delom v splošno korist
Sodišče prve stopnje je presojalo tako objektivne kot subjektivne okoliščine, pri čemer je pravilno zaključilo, da je izvršitev kazni zapora trenutno edini pravičen, primeren in ustrezen ukrep, ki bo obsojencu preprečil nadaljnje kontinuirano izvrševanje kaznivih dejanj.
Čeprav gre navzven za solidarno odškodninsko odgovornost države in izvršitelja, v notranjem razmerju država glede na konkretne okoliščine te zadeve ne more odgovarjati. Ob dejstvu, da je izvršitelj škodo povzročil naklepno, saj si je v celoti zadržal kupnino, doseženo v izvršilnem postopku, namesto da bi jo nakazal upniku, odgovornost države, ki je bila sicer napram oškodovancu ugotovljena zaradi opustitve dolžne skrbnosti, v notranem razmerju nima nobene teže.
Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) člen 3,4.
Republiki Madžarska in Slovenija sta pristopnici k Dunajski Konvenciji in h Konvenciji o zastaranju (op. vključno s protokolom h Konvenciji o zastaranju). V obeh republikah je v veljavi tudi uredba Rim I. Vsi omenjeni mednarodni pravni akti so neposredno uporabljivi in so hierarhično nad sprejetimi zakoni (v zvezi s slovenskim pravom, za katerega se zavzema pritožnica, glej 8. člen Ustave Republike Slovenije, ki je najvišji pravni akt v Republiki Sloveniji). Konvenciji vsebujeta določbe mednarodnega unificiranega prava (materialnopravne določbe, ki so nad določbami OZ), medtem ko uredba Rim I vsebuje določbe mednarodnega zasebnega prava (kolizijske določbe, ki so nad določbami Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku). Obširno pritožbeno polemiziranje o tem, da je bila med pogodbenima strankama na podlagi konkludentnih ravnanj in izpovedbe toženke dogovorjena uporaba slovenskega materialnega prava, na podlagi povedanega ne more samo po sebi izključiti uporabe konvencij, ki se v hierarhiji pravnih aktov nahajata nad OZ. Konvenciji sta namreč z ratifikacijo in objavo postali del slovenskega (in podobno tudi madžarskega) materialnega prava in sta neposredno uporabljivi ter prevladata nad določbami OZ o dolžini zastaralnega roka (in podobno tudi nad ustreznimi določbami madžarskega prava). Ker konvenciji ne vsebujeta unificiranega mednarodnega materialnega prava v zvezi z višino obrestne mere zakonskih zamudnih obresti, se je sodišče prve stopnje pri presoji tega vprašanja pravilno oprlo na slovensko pravo.
Drži, da je mogoče uporabo konvencij eksplicitno ali implicitno izključiti, vendar mora obstajati volja v smeri izključitve konvencij, ki je sodišče prve stopnje utemeljeno ni ugotovilo in je to tudi pravilno obrazložilo. Ob tem je odveč opomniti na tretji odstavek 3. člena Konvencije o zastaranju, ki predvideva neuporabo Konvencije o zastaranju le v primeru njene izrecne izključitve. Dunajska konvencija je v tem oziru milejša (glej njen 6. člen, ki določa možnost izključitve in ne le izrecne izključitve), vendar se vseeno zahteva volja (jasen in nedvoumen namen) po njeni izključitvi. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz sodbe ni razvidno kaj je podlaga vtoževane terjatve oziroma so razlogi o tem vprašanju nejasni in kontradiktorni, ter zato izpodbijane sodbe ni mogoče preizkusiti. Ni namreč razvidno, ali je podlaga vtoževane terjatve v dogovoru pravdnih strank o višini toženkinega dolga (oziroma morebiti v pripoznavi višine dolga s strani toženke) ali v vtoževanih računih (op. pri čemer glede na lastne navedbe tožnica ni predložila vseh računov). Če je podlaga v dogovoru (oziroma morebiti v pripoznavi dolga s strani toženke), potem sodba o tem ne vsebuje zadostnih razlogov, ki bi omogočali njen preizkus. Če stanje dolga v drugi pravdi morebiti ni bilo sporno, to samo po sebi še ne pomeni, da obstoji dogovor o dolgu oziroma da gre za pripoznavo dolga. Če pa so podlaga terjatve računi, potem sodišče prve stopnje ni odgovorilo na pravno relevantne pomisleke toženke, ki so izpostavljeni tudi v pritožbi.
ZIZ člen 3, 38, 38/6, 43. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 27, 27/7, 39, 39-3. Odvetniška tarifa (2015) člen 4.
predlog za izvršbo - obseg izvršbe in zavarovanja - umik in omejitev predloga - delna ustavitev izvršbe zaradi delnega umika izvršilnega predloga - umik predloga za izvršbo- utesnitev izvršbe - delno poplačilo dolga - odvetniška tarifa - vrednost storitve po Odvetniški tarifi
Kadar pride do delnega poplačila upnikove terjatve v izvršilnem postopku, tudi če pride do poplačila po dogovoru o obročnem poplačilu dolga med izvršiteljem in dolžnikom, in je bilo sodišče o teh delnih poplačilih obveščeno od izvršitelja, ni razloga za pozivanje upnika k umiku oziroma utesnitvi izvršilnega predloga. Zato tudi ni podlage za stroškovno obremenitev dolžnika zaradi vloženega odgovora upnika na nepotreben poziv sodišča. Dolžnik je dolžan povrniti upniku le tiste stroške, ki so potrebni za izvršbo. Ker delni umik v obravnavanem primeru ni bil potreben, sodišče prve stopnje upniku pravilno ni priznalo stroškov vloge. Stroški delnega umika bi se priznali oziroma bi bili za izvršbo potrebni le, če bi dolžnik dolg delno poravnal zunaj izvršbe oziroma če sodišče za plačilo iz spisa ne more vedeti. Vendar pa v obravnavani zadevi ni bilo tako, ker je bilo sodišče s strani izvršitelja obveščeno o delnih poplačilih dolga pred vloženim predlogom dolžnika za utesnitev izvršbe.
pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru - poseg v osebno svobodo - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - hiter postopek - nujen ukrep - presoja dokazov o pravnoodločilnih dejstvih - izvajanje dokazov po uradni dolžnosti - zavarovanje pravic - preuranjena odločitev - milejši ukrep
Zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve predstavlja hud poseg v človekove pravice. Dopusti se lahko le, če so kumulativno izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr: če oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim; če je ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje; in če navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (z zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo). Sodišče mora v vsakem primeru ugotoviti konkretne okoliščine in presoditi ali so te takšne, da omogočajo sklep o realni ogroženosti varovanih dobrin.
V postopkih, v katerih se odloča o pravicah in interesih oseb, ki imajo težave v duševnem zdravju, mora sodišče po uradni dolžnosti ukreniti vse, da se zavarujejo pravice in pravni interesi teh oseb (6. člen ZNP-1) in je dolžno ugotavljati tudi dejstva, ki jih udeleženci niso navedli ter izvajati dokaze tudi brez predlogov udeležencev (7. člen ZNP-1).
V odločbi je treba konkretno obrazložiti izpolnjenost vseh pogojev za prisilno zdravljenje nasprotnega udeleženca. Zastavlja se vprašanje dopustnosti kontinuiranega relativno kratkotrajnega (14 dni) prisilnega zdravljenja ob vsakokratnem poslabšanju zdravstvenega stanja nasprotnega udeleženca. Treba je skrbno presoditi, ali ni mogoče vzrokov in ogrožanja iz prve in druge alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr odvrniti z milejšimi oblikami pomoči (predpostavka iz tretje alineje navedenega zakonskega določila).
ZPP člen 108, 108/1, 130, 130/1, 180, 180/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb (2009) člen 14, 14/7.
gospodarski spor majhne vrednosti - upravljanje skupnih delov stavbe - energetska sanacija - stroški financiranja - nepopolna tožba - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nerazumljiv izrek - obrazložitev odločbe v nasprotju z izrekom - kršitev pravice do izjave
Prvostopenjsko stališče, da bi morala toženka (ne pa tožnica) zneskovno opredeliti, kolikšen del vtoževanih zneskov odpade na stroške za najem kredita in kolikšen na samo sanacijo zgradb, je pravno zmotno.
Po določilu prvega odstavka 180. člena ZPP mora tožba obsegati določen zahtevek. Kadar iz trditvene podlage ni razvidno kaj predstavlja znesek, plačilo katerega tožeča stranka zahteva, takrat zahtevek ni določen. V takem primeru mora sodišče prve stopnje v skladno z določilom prvega odstavka 108. člena ZPP tožečo stranko pozvati, da tožbo ustrezno popravi oziroma dopolni. Če tega v danem roku ne stori, sodišče tožbo kot vlogo nesposobno za obravnavanje, zavrže.
Po določilu 7. alineje 14. člena Pravilnika o upravljanju večstanovanjskih stavb etažni lastniki s 100% večino odločajo o najemu in odplačevanju posojila v breme rezervnega sklada. Že iz tega določila sledi pravilnost pritožbenega stališča, da nikogar ni mogoče siliti, da najame kredit. Tistega, ki soglasja za najem kredita ne da, po prepričanju pritožbenega sodišča pač ne zavezuje. To pa pomeni, da mora znesek izglasovane investicije v celotnem znesku, ki nanj odpade, plačati takoj.
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku, v obrazložitvi pa pojasnilo, da je del tožbenega zahtevka neutemeljen. S tem je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določil pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj izpodbijane sodbe ni mogoče preizkusiti. Prvič je nerazumljiv izrek (ker ni jasno, kolikšen del tožbenega zahtevka je utemeljen, kolikšen pa neutemeljen, drugič pa je obrazložitev (da je del tožbenega zahtevka neutemeljen) v nasprotju z odločitvijo (da mora toženka plačati tudi neutemeljeni del tožbenega zahtevka).