URS člen 29, 29-3.ZKP člen 369, 369/4, 371, 371/1-11, 420, 420/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - protispisnost - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izpodbijanje odločbe o kazni - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga
Nestrinjanje z ugotovitvami izvedenca oziroma drugačna presoja obsojenčeve kazenske odgovornosti, kot je ugotovljena v pravnomočni sodbi, sodi na področje dejanskega stanja, ki pa ne more biti predmet zahteve za varstvo zakonitosti (2. odstavek 420. člena ZKP).
Zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti zaradi nestrinjanja z izbiro in odmero kazni, razen če ni sodišče pri tem prekoračilo pravice, ki jo ima po zakonu.
ZPP člen 339, 339/2-14, 367, 367/2, 377.ZOR člen 173, 174, 177, 177/2, 177/3.
zahteva za varstvo zakonitosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti sodbe - razlogi o odločilnih dejstvih - objektivna odgovornost imetnika nevarne stvari - viličar - pozornost oškodovanca v zvezi z obratovanjem viličarja - oprostitev odgovornosti - ravnanje oškodovanca - prispevek k nastanku škode - dovoljenost revizije - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne odločbe - zavrženje revizije
V drugostopenjski sodbi manjkajo razlogi o odločilnih dejstvih, kaj pomeni več pozornosti gibanju viličarja in s kakšnim ravnanjem bi jo tožnica lahko izkazala, če jo je viličar zadel pri vožnji nazaj in tedaj, ko je že bila mimo stavbe, iz katere je pripeljal ter ni mogla videti, slišati in predvideti, da bo viličar trčil vanjo.
spor o pristojnosti - izvršilni postopek - nova sredstva izvršbe - novi dolžniki - krajevna pristojnost - ustalitev pristojnosti
Kljub morebitni poznejši spremembi okoliščin v zvezi s pristojnostjo ostane sodišče, ki je bilo pristojno ob vložitvi predloga za izvršbo, pristojno še naprej. Skladno s prvim odstavkom 35. člena ZIZ je v obravnavani zadevi za odločitev o predlogu za nadaljevanje izvršbe zoper nove dolžnike z novimi izvršilnimi sredstvi pristojno Okrajno sodišče v Novi Gorici, ki je zoper prvotnega dolžnika dovolilo izvršbo in ki je še vedno v teku.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS22912
ZKP člen 371, 371/1-3, 480, 480/4, 487.KZ člen 196, 196/1.
postopek proti mladoletnikom - glavna obravnava - odstranitev mladoletnika z zasedanja - zahteva za varstvo zakonitosti - izpodbijanje odločbe o vzgojnem ukrepu - kazniva dejanja zoper človekovo zdravje - neupravičena proizvodnja in promet z mamili
Če sodišče v skladu z določbo 4. odstavka 480. člena ZKP začasno odstrani mladoletnika z zasedanja v delu, v katerem izvaja dokaze, ki zadevajo ugotavljanje dejstev, povezanih z mladoletnikovo osebnostjo ter okoljem in razmerami, v katerih živi, ali če oceni, da bi posamezni dokazi lahko škodljivo vplivali na mladoletnika, s tem ne stori bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 3. točke 1. odstavka 371. člena ZKP.
Neupravičen nakup konoplje zaradi nadaljnje proizvodnje sam po sebi ni zakonski znak kaznivega dejanja iz 1. odstavka 196. člena KZ, toda za presojo, ali ga je mladoletnik storil, je odločilen očitek, da je neupravičeno kupil sadike konoplje zaradi prodaje.
V potrdilu z dne 6.7.1992 zapisani znesek 8.195 USD pomeni le izračun višine dolga iz naslova dogovorjenega in že izvršenega posredovanja pri pridobitvi posla v Varšavi, ki je bil nato tudi realiziran, njegova cena znana in je zato tudi bil mogoč izračun točne višine provizije. Ne pomeni pa zapis navedenega zneska v potrdilu, da naj bi bila šele takrat sklenjena pogodba o posredovanju, ki naj bi se zato nanašala na neke druge bodoče posle, kot je skušal prikazati toženec.
Tožnik se je zavezal spraviti toženčevo družbo v stik z naročnikom dela v Varšavi, to je tudi storil, saj je bila pogodba o opravi del sklenjena, zaradi česar je toženec dolžan plačati provizijo, kot se je v dogovoru s tožnikom osebno zavezal.
vročanje - zastopanje po pooblaščencu - nepravilna vročitev - rok za vložitev pritožbe - štetje rokov - začetek teka roka - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do obravnavanja pred sodiščem
Rok za vložitev pritožbe začne teči od vročitve sodbe, ta vročitev pa seveda mora biti pravilna. Zato z vročitvijo neposredno stranki, ki je imela pooblaščenca, pritožbeni rok ni mogel niti začeti teči.
Opustitev pravilne vročitve in zaradi nje napačno štetje roka za pritožbo sta imela za posledico, da je bila toženki odvzeta možnost obravnavanja njene pritožbe, kar pomeni, da je podana revizijsko uveljavljana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
razmerja med starši in otroki - dolžnost preživljanja otroka - določitev preživnine - potrebe otroka - zmožnosti preživninskega zavezanca
V pravdi za dodelitev preživnine sodišče ugotovi potrebe otrok in zmožnosti staršev, nato pa na podlagi vrednotenja določi ustrezen znesek preživnine. Ker preživninska pravda ni matematičen postopek, je pravilno in zadošča, če sta nižji sodišči dejstvi otroškega dodatka in tožničinega lastnega zaslužka ugotovili, navedli v obrazložitvi in upoštevali pri končnem vrednotenju.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - zaposlitev toženke na pristojnem sodišču - vsebina s podatki osebne narave
Po presoji vrhovnega sodišča je smotrno, da v sporu odloči drugo sodišče, predvsem zaradi narave izselitvenega spora proti delavki pristojnega sodišča in zaradi tožničinih trditev osebne narave o družinskih razmerah pravdnih strank, s katerimi utemeljuje svoj tožbeni zahtevek.
zahteva za varstvo zakonitosti - pravilno vabljenje - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - prekinitev postopka zaradi smrti stranke - izdaja sklepa o nadaljevanju postopka - razglasitev sklepa na naroku - izdaja sklepa v pisni obliki - ravnanje sodišča v fazi prekinjenega postopka
Sklep o nadaljevanju postopka se lahko izda tudi tako, da ga sodišče razglasi na naroku. V takem primeru ima razglašeni sklep nasproti strankam učinek takoj, ko je razglašen. Za izdajo sklepa na naroku z njegovo razglasitvijo pa morajo biti izpolnjeni pogoji, da se narok sploh lahko opravi. Če teh pogojev ni, potem ni mogoče šteti, da se je prekinjeni postopek na naroku nadaljeval.
prepozna revizija - rok za vložitev revizije - zastopanje po pooblaščencu - odpoved pooblastila - vročanje - zavrženje revizije
Tudi ob upoštevanju zadnje vročitve je revizija vložena po izteku revizijskega roka. Rok za vložitev revizije je začel teči naslednji dan po vročitvi drugostopenjske sodbe, potekel pa je trideseti dan, torej v petek 6.2.2004. Ker to ni bil dela prost dan, se rok ni podaljšal do ponedeljka 9.2.2004, ko je bila vložena revizija.
CZ člen 30b. ZPPSL člen 111, 137, 144. ZUS člen 73.
obnova postopka carinjenja - vpliv začetka stečajnega postopka na vsebino odločbe v carinskem postopku
Začetek stečajnega postopka vpliva na vsebino odločb v carinskem postopku le v toliko, da ne more biti naloženo plačilo carinske dajatve, lahko pa se določi višina te terjatve.
dokazno breme - obrazložitev sodbe sodišča druge stopnje - pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja
Napačna uporaba pravila o dokaznem bremenu je postopkovna in ne materialnopravna kršitev.
Kadar pritožbeno sodišče v okviru pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja presoja pravilnost dokazne ocene sodišča prve stopnje, se v obrazložitvi ni dolžno opredeljevati do vsakršnih pritožbenih navedb. Odgovoriti mora le na navedbe, ki so odločilnega pomena, ni pa dolžno polemizirati s subjektivno dokazno oceno pritožnika.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Nestrinjanje zagovornika z dokazno oceno, ki sta jo v zvezi s kaznivima dejanjema sprejeli sodišči prve in druge stopnje, pomeni izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja. Zmotna ugotovitev dejanskega stanja pa ni razlog za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti (2. odstavek 420. člena ZKP).
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS08881
ZPP člen 318, 339, 339/2-12, 370, 370/1-1. ZTLR člen 37, 43.ZD člen 224.
zamudna sodba - ugovor litispendence - ugovor pravnomočno razsojene stvari - res iudicata - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi za revizijo - lastninska tožba - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - solastnina - dedovanje - pravda ob obstoju pogojev za obnovo postopka
Bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je v primeru, ko se ne nanaša na procesno predpostavko litispendence temveč razsojene stvari, dovoljen revizijski razlog iz 1. točke prvega odstavka 370. člena ZPP; vendar v danem primeru ni podan. Res je tožnica pred to pravdo razpolagala s pravnomočnim sklepom o dedovanju (po materi), s katerim ji je že bila priznana solastnina do 1/4 na sporni nepremičnini. Kljub temu sta toženca kot otroka tožničinega očima po njegovi smrti zaradi napake sodišča v zapuščinskem postopku dedovala celotno nepremičnino (torej tudi delež, ki ni bil v lasti zapustnika, temveč tožnice) in se uspela na podlagi sklepa o dedovanju vknjižiti na celotni nepremičnini vsak do polovice. Zato ne drži revizijska trditev, da tožnica že razpolaga z "izvršilnim naslovom", na podlagi katerega bi lahko svojo solastnino vpisala v zemljiško knjigo, saj ji to preprečuje sedanje zemljiškoknjižno stanje. Za uveljavitev iz tožničine solastninske pravice izvirujočih polnih upravičenj je bila torej potrebna prav lastninska tožba z ustreznim dajatvenim zahtevkom, pri čemer je pravdna pot vselej tudi sicer predvidena kot korektiv pravnomočno končanih zapuščinskih postopkov (primerjaj z določbo 224. člena ZD).
posojilna pogodba - navidezna pogodba - ničnost - pogodba o vsebini oporoke - odkup stanovanja po SZ - nadaljnja prodaja stanovanja tretjemu - neupravičena pridobitev - obseg vrnitve - začetek teka zamudnih obresti - nepošteni pridobitelj
Nični sta tako navidezna darilna pogodba kot tudi po 105. členu ZD prepovedana prikrita pogodba, s katero se je tožnik zavezal poravnati kupnino za stanovanje, ki ga je odkupila toženka, ta pa se je zavezala, da bo z oporoko poskrbela, da bo tožnik po njeni smrti pridobil lastninsko pravico na tem stanovanju. Posledica ničnosti je, da mora toženka vrniti prejeti denarni znesek in plačati zamudne obresti od dneva, ko je postala nepoštena, to je od dneva odtujitve stanovanja dalje.