azil - očitno neutemeljena prošnja - prosilcu v izvorni državi ne grozi preganjanje - pregon zaradi posedovanja mamil
Tožnik je v prošnji navedel, da ga je v letu 2003 v njegovi izvorni državi BiH sledila policija zaradi posedovanja mamil, nagovarjali pa naj bi ga tudi mudžahedini; kar že iz prošnje očitno izhaja, da mu v svoji izvorni državi ne grozi preganjanje v smislu Ženevske konvencije.
prošnja za azil - pospešeni postopek - podlaga za obravnavo prošnje za azil v pospešenem postopku
Pospešeni postopek obravnave prošnje za azil je po svoji vsebini skrajšani postopek, redni postopek pa ugotovitveni postopek. Ko organ že začne redni postopek in izda odločbo po izvedenem postopku, ni več podlage, da v ponovljenem postopku obravnava prošnjo v skrajšanem postopku.
Žaljivke in posamezni pretepi niso preganjanje v smislu ZAzil, temveč lažje oblike diskriminacije, ki so jih organi v prosilčevi izvorni državi sposobni preprečiti oz. kaznovati. Zato je že iz prosilčeve vloge očitno, da mu v izvorni državi ne grozi preganjanje zaradi vere, rase, narodnosti, politične pripadnosti ali pripadnosti določeni družbeni skupini in je tožena stranka ravnala pravilno, ko je to vlogo zavrnila kot očitno neutemeljeno v pospešenem postopku.
ZOFVI člen 21. ZUS člen 23, 23/3, 73. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v šolah v nazive (1996) člen 18-c, 18-č, 18-d, 18-e, 18-f.
osnovno in srednje šolstvo - napredovanje pedagoških delavcev - svetnik - dodatno strokovno delo - učbenik
V naziv svetnik lahko napreduje le pedagoški delavec, ki zbere predpisano število točk z oceno pedagoškega dela in z oceno dodatnega strokovnega dela. Pri oceni dodatnega strokovnega dela se lahko upošteva le delo, opravljeno v času ocenjevalnega obdobja za napredovanje, ne pa dodatno strokovno delo izven ocenjevalnega obdobja. Za učbenik se lahko šteje le delo, ki izpolnjuje pogoje oz. ustreza definiciji učbenika po ZOFVI. Za vsako dodatno strokovno delo v ocenjevalnem obdobju je treba ugotoviti, ali gre za delo, ki se ocenjuje po pravilniku, če se ugotovi, da ne gre za tako delo, je to treba obrazložiti.
ZTel člen 35, 35/4. Uredba o pristojbinah za uporabo radijskih frekvenc člen 3. ZUS člen50, 50/2, 72, 72/4.
pristojbina za uporabo radijskih frekvenc - upravni spor - glavna obravnava
Pristojbina za uporabo radijske frekvence se plačuje od dneva pridobitve dovoljenja za uporabo radijske frekvence, ne glede na to, ali se radijska frekvenca dejansko uporablja ali ne.
ZTel člen 35, 35/4. ZUS člen 50, 50/2, 72, 72/4. Uredba o pristojbinah za uporabo radijskih frekvenc člen 3.
pristojbina za uporabo radijskih frekvenc - upravni spor - glavna obravnava
Obveznost plačila pristojbine za uporabo radijske frekvence je določil že v času izdaje zadevnega radijskega dovoljenja veljavni ZTel, zato dejstvo, da tožeča stranka ob pridobitvi radijskega dovoljenja ni vedela, kakšna bo višina pristojbine, na odločitev v obravnavani zadevi ne more vplivati.
ZUS člen 73.ZUP člen 5, 5/2, 5/14. Navodilo za poslovanje v zvezi z zahtevami za denacionalizacijo člen 13.
zahteva za denacionalizacijo - rok za vložitev zahteve - dolžnost upravnega organa glede ravnanja z nepopolno vlogo - varstvo neuke stranke v upravnem postopku
Upravni organ prve stopnje po prejemu zahteve za denacionalizacijo premoženja, ki je bilo z istim aktom podržavljeno tožnici in njenemu pokojnemu možu, ni ravnal v skladu z Navodilom za poslovanje v zvezi z zahtevami za denacionalizacijo in je opustil dolžnosti, ki mu jih nalagajo 13. in naslednji členi navodila. Postopek na prvi stopnji je potekal v nasprotju s 14. členom in 2. odstavkom 5. člena ZUS.
Upravni organ tožnice ni opozoril, da akt o podržavljenju, ki je bil priložen pravočasni zahtevi za denacionalizacijo, glasi tudi na njenega pokojnega moža in je očitno štel, da je vloga popolna ter jo je kot tako tudi obravnaval. Z delno odločbo, ki je pravnomočna, je odločil, da se tisto premoženje, glede katerega ni bilo ovire za vrnitev v naravi, vrne tožnici in njenemu pokojnemu možu. Na podlagi ravnanja upravnega organa je tožnica utemeljeno sklepala, da je njena vloga popolna in zahteva za dopolnitev po preteku roka iz 64. člena ZDen ne more biti v njeno škodo.
denacionalizacija - vračanje podržavljenega premoženja na podlagi ZPVAS - obnova postopka
S tem, ko tožnica, ki bi morala kot predlagateljica obnove sama predložiti podatke, s katerimi bi izkazala obnovitvene razloge, v tem postopku ni predložila drugačnih zemljiškoknjižnih podatkov, ki so bili predloženi in presojeni v upravnem postopku, ni mogla izkazati, da bi bil njen pravni prednik upravičen do vrnitve navedene nepremičnine v last in posest.
Ker tožeča stranka ni prejela odločbe o odločitvi tožene stranke o dodelitvi sredstev, je nastalo stanje, analogno molku organa. Tožeča stranka bi v taki situaciji imela možnost, ob izpolnjenih predpostavkah, sprožiti upravni spor, zato ne gre za zadevo, ki jo je treba obravnavati kot posebno vrsto spora polne jurisdikcije zaradi varstva ustavnih pravic.
očitno neutemeljena prošnja za azil - vložitev prošnje iz ekonomskih razlogov - pospešeni postopek
Ker sta prva tožnika v prošnji navajala, da sta bila preganjana, ker nista več mogla odplačevati kredita, prvi tožnik pa naj bi bil tudi sodno preganjan zaradi kaznivega dejanja, je že iz same prošnje očitno, da jim v izvorni državi ne grozi preganjanje, ki je relevantno po Ženevski konvenciji.
denacionalizacija - obnova postopka - procesne predpostavke za vložitev predloga za obnovo postopka - upravičena oseba za vložitev predloga - obnovitveni razlog
Le pavšalno sklicevanje na priložene listine ne pomeni ugotovitve upravičenosti predlagateljic do vložitve predloga za obnovo postopka in tudi ne verjetne izkazanosti okoliščin, na katere se ta predlog opira. Predlagateljice bodo morale zato v ponovnem postopku izkazati pravno nasledstvo vlagateljev v sporno nepremičnino in svoj status glede na določbe ZLS in ZUODNO, saj to v upravnem postopku ni bilo natančno ugotovljeno.
denacionalizacija - akt o podržavljenju - drugačno zemljiškoknjižno stanje
Akta o podržavljenju ni mogoče izpodbijati v postopku denacionalizacije. Dopustno je dokazovanje drugačnega lastniškega stanja, kot izhaja iz akta o podržavljenju in da lastniško stanje v času podržavljenja izkazuje, da je bilo podržavljeno tudi premoženje drugih lastnikov, ki niso navedeni v odločbi o podržavljenju. Ker tožniki tega niso dokazali, je bilo premoženje pravilno vrnjeno pravnim naslednikom osebe, ki je v aktu o podržavljenju navedena kot razlaščenec.
dovoljenje za zadrževanje v Republiki Sloveniji - pogoji za izdajo dovoljenja - ogroženost in preganjanje v izvorni državi
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, saj to izhaja iz podatkov in listin v upravnih spisih, da tožeča stranka v izvorni državi (BiH) očitno ne bo ogrožena in ji ne grozi preganjanje v smislu določbe 51. člena ZTuj-1.
azil - očitno neutemeljena prošnja - prosilcu v izvorni državi ne grozi preganjanje
Tudi po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, saj to izhaja iz podatkov in listin v upravnih spisih, da tožniku v smislu ZAzil v izvorni državi očitno ne grozi preganjanje. Zaradi nezmožnosti plačila dolga sosedu, katerega zemljo je obdeloval, in sosedovih zahtev v zvezi s tem, njegov strah pred preganjanjem ni objektivno utemeljen.