prenehanje delovnega razmerja - neupravičena odsotnost z dela - koriščenje letnega dopusta - dokazno breme
Ker v skladu s pravilom o obrnjenem dokaznem bremenu toženec ni dokazal, da je bil tožnik z dela odsoten neupravičeno, zakoniti razlog za prenehanje delovnega razmerja ni bil podan.
Čeprav je res, da delovno dovoljenje izrecno ni določeno kot pogoj za priznanje pravice do nadomestila po 123. členu ZPIZ niti po kakšnem drugem členu tega zakona, ne gre prezreti, da je možno delovnemu invalidu to pravico priznati samo pod pogojem iz drugega odstavka 188. člena ZPIZ, ki določa, da se nadomestila plače nezaposlenim zavarovancem izplačujejo za mesece, v katerih so se redno javljali zavodu za zaposlovanje in za mesece, v katerih se niso mogli javiti iz opravičljivih razlogov. Ker je po ugotovitvah v postopku, v skladu z določbo 69. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (ZZZPB - Uradni list RS, št. 5/91 in nadalj.) bilo ugotovljeno, da tožnik ni mogel biti prijavljen na zavodu kot brezposelna oseba (ker ni imel delovnega dovoljenja, niti brez dovoljenja ni mogel biti iskalec zaposlitve), se revident zavodu ni imel več kaj javljati, zato tudi ni bilo pogojev, določenih v zakonu, da bi se mu izplačevalo sporno nadomestilo plače.
Tožničina ugotovljena ravnanja (ni čistila sanitarij, malomarno je stregla goste, do njih se je vedla tako, kot se do gostov ne bi smela, pred gosti je žalila toženo stranko in njeno poslovno sodelavko) predstavljajo tako hude kršitve delovnih obveznosti, da je tožena stranka imela podlago, da je tožnici izrekla ob upoštevanju določil 5. točke 40. člena kolektivne pogodbe med delavci in zasebnimi delodajalci (Uradni list RS, št. 26/91), predvsem ob upoštevanju 8. alineje citiranega člena, disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS08687
ZD člen 7, 8, 27, 41, 123, 132, 141, 144, 214, 222, 228. Zakon o dedovanju (1965) člen 32, 46, 144. ZOR člen 122, 122/1, 122/2.ZPP člen 300, 300/1, 300/2, 300/3, 385.
zahteva za varstvo zakonitosti - pravni interes - nasprotna tožba - dedovanje - zmotna uporaba materialnega prava - prehod zapuščine na dediče - pravilo sočasne izpolnitve - dediščinska tožba - izločitev nasprotne tožbe - ugovor neizpolnitve - pozneje najdena oporoka - oporočni dedič - zmanjšanje oporočnih razpolaganj
V sistemu zapuščinskega prava ni nobenih določb, ki bi nalagala sočasnot izpolnitve (smiselna uporaba 122. člena ZOR), tako ne v rednem zapuščinskem postopku, kot tudi ne v pravdnem postopku, kadar je ta predpisan za urejanje dednopravnih razmerij. Tako niti v primeru več dediščinskih tožb ni nikakršne podlage, ki bi dedičem nalagala sočasno izpolnitev.
ZZZPB v 45. členu določa pristojnost socialnih sodišč le za spore iz zavarovanja za primer brezposelnosti in le za zavarovance oziroma druge brezposelne osebe.
URS člen 15, 22, 35, 51. EKČP člen 5.ZNP člen 70, 71, 75,81.ZZDej člen 49.
pridržanje oseb v psihiatričnih zdravstvenih organizacijah - zdravljenje na zaprtem oddelku - podaljšanje pridržanja - varstvo osebnostnih pravic
Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno uporabili materialno pravo, saj sta na podlagi zdravstvene dokumentacije, mnenja zavodske psihiatrinje ter mnenja izvedenca ugotovili, da pridržani boleha za kronično boleznijo - shizofrenijo paranoidnega tipa, ki ima v zadnjih letih izrazito neugoden potek. Ima slabo realitetno kontrolo, zato je prisoten kronificiran blodni sistem (tako je na primer prepričan, da je po njegovih projektih izdelano letališče na Japonskem, da ima otroke z določenimi ženskami in podobno). Zdraviti se mora z zdravili, ki jih mora jemati trikrat dnevno, toda pridržani je do predpisane psihofarmako terapije neuvideven in brez kontrole ne bi jemal zdravil. Če ne bi jemal zdravil, pa bi ogrožal sebe in okolico.
Sodišči sta preverili tudi možnost, da bi pridržani živel izven zavoda in jemal zdravila pod kontrolo, a je ni.
pristojbine za uporabo radijskih frekvenc - zavezanec za plačilo pristojbine - lastnik radijskega dovoljenja
Zavezanec za plačilo pristojbine za uporabo radijske frekvence je lastnik radijskega dovoljenja, dokler to dovoljenje velja, ne glede na to, ali radijsko frekvenco tudi dejansko uporablja.
Preslepiti drugega pomeni ustvariti pri oškodovancu zmotno predstavo o določenih okoliščinah. Konkretizaciji tega znaka je v opisu kaznivega dejanja poslovne goljufije po 1. odstavku 234.a člena KZ zadoščeno z navedbo, da je obtoženec pri oškodovancu z izročitvijo naročilnice za blago ustvaril zmotno predstavo z lažno zavezo, da bo naročene izdelke plačal v roku dospelosti (česar pa ni storil) in je oškodovano podjetje s tem preslepil in zapeljal, da so mu blago izročili.
ZUP člen 189, 189/3, 190, 190/1. ZUS člen 25, 25/3, 73.
lokacijsko dovoljenje - absolutna bistvena kršitev pravil postopka v upravnem postopku - dokaz z izvedenko na ustni obravnavi ni bil izveden
Glede na to, da v obravnavanem primeru dokaz z izvedenko na ustni obravnavi ni bil izveden in tožnica ni imela možnosti, da bi izvedenki postavljala vprašanja in zahtevala pojasnila glede izvida in mnenja, je podana absolutna bistvena kršitev pravil postopka iz 3. odstavka 25. člena ZUS.
ZUN člen 62. Odlok o določitvi pomožnih objektov in naprav, ki se lahko gradijo brez lokacijskega dovoljenja člen 2, 2-7.
dovolitev priglašenih del - pogoji za izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del - pomožni objekt
Ni pogojev za izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del, če priglašena ograja presega višino, ki jo Odlok o pomožnih objektih določa za pomožne objekte - medposestne ograje.
odločanje organa druge stopnje o pritožbi - pritožba, vložena zoper odločbo, ki je bila nadomeščena z drugo odločbo - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe
Organ druge stopnje ne more v pritožbenem postopku meritorno obravnavati zadeve, če je bila odločba prve stopnje že pred tem nadomeščena z drugo odločbo.
izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
V zahtevi za varstvo zakonitosti v zvezi z uveljavljanjem kršitve obsojenčeve pravice do izvajanja dokazov v njegovo korist ne zadostuje le navedba dokazov, ki naj bi jih sodišče izvedlo in posplošena trditev, da bi izvedenec medicinske stroke podal strokovno mnenje o tem, ali je obsojenec bil v takšnem stanju in pod takšnim vplivom alkohola sposoben izvršiti kaznivo dejanje. S tem namreč ni izkazal verjetnosti, da bi predlagani dokazi vplivali na drugačno presojo dokazov, ki jih je izvedlo sodišče in s tem na drugačne dejanske ugotovitve, ki zadevajo odločilna dejstva.
Odgovornost zdravstvene organizacije za škodo, ki nastane pacientu, je dveh vrst: poslovna odškodninska odgovornost in civilni delikt. Sklicevanje na strokovno napako predstavlja uveljavljanje poslovne odškodninske odgovornosti. Zato tožeča stranka v nadaljevanju postopka s pavšalnim sklicevanjem na opustitev pojasnilne dolžnosti ne more uspeti. Gre namreč za prvino druge podlage - civilnega delikta. Na tej pravni podlagi pa tožbe v tem postopku ni gradila.
dovoljenost revizije v izvršilnem postopku - zavrženje revizije
V postopku izvršbe in zavarovanja se sicer smiselno uporabljajo določbe ZPP, če ni v ZIZ ali v kakšnem drugem zakonu drugače določeno (15. člen ZIZ). Z določbo prvega odstavka 10. člena ZIZ pa je revizija kot izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno odločbo, izdano v postopku izvršbe in zavarovanja, izrecno izključena.
brezplačna pravna pomoč - upravičenost do dodelitve brezplačne pravne pomoči - kazenska zadeva - zasebna tožba
Tožnik, zoper katerega je bila v kazenski zadevi vložena zasebna tožba zaradi storitve kaznivega dejanja razžalitve, po izrecni določbi 1. alinee 8. člena ZBPP ni upravičen do odobritve brezplačne pravne pomoči.