zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - pravnomočno končan kazenski postopek - izločitev postopka
V primeru objektivne zveznosti, posebej če se sodba nanaša na udeležence, se zahteva za varstvo zakonitosti praviloma rešuje šele tedaj, ko postane odločba pravnomočna kot celota in ko je končan tudi celoten kazenski postopek, torej ko je v ponovljenem postopku pravnomočno odločeno tudi o razveljevljenem delu sodbe.
vrednotenje podržavljenega premoženja - zemljišča, ki ob denacionalizaciji nimajo več statusa kmetijskih zemljišč
Če zemljišča ob denacionalizaciji nimajo več statusa kmetijskih zemljišč, so pravilno vrednotena na podlagi 3. odstavka 44. člena ZDen kot kmetijska oz. gozdna, če njihova namembnost ni bila spremenjena s predpisom, ki je bil podlaga za njihovo nacionalizacijo oz. niso bila predvidena za zazidavo v načrtih stanovanjske in komunalne gradnje.
Kaznivo dejanje po 7. točki 394. člena ZPP mora biti za sodbo kavzalno. To pomeni, da je izdaja konkretne sodbe oziroma vodenje postopka sestavni del kaznivega dejanja ali pa je cilj, ki ga zasleduje storilec kaznivega dejanja, da se opravi določeno procesno dejanje v konkretnem pravdnem postopku oziroma izda sodba z določeno vsebino. To kaznivo dejanje lahko v prvi vrsti stori sodnik ali pa druge osebe, ki imajo možnost kakorkoli predrugačiti pravdno gradivo (npr. vpisničarke, stranke oziroma njihovi pooblaščenci pri pregledu spisa, vročevalec pri izpolnjevanju povratnice itd...).
zahteva za varstvo zakonitosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti sodbe - nasprotje med navedbami v razlogih sodb o vsebini listin in med samimi listinami
V pravdni zadevi je bilo sporno, ali ima upravitelj stanovanjske hiše pravico v svojem imenu zahtevati vračilo denarja, ki ga je plačal namesto toženca. Ker je toženec ugovarjal, da je založil sredstva iz namensko zbranih sredstev stanovalcev in da bi bili zato le-ti upravičeni zahtevati vračilo, je bilo odločilno vprašanje, ali je bil toženec obogaten na škodo tožeče stranke, torej ali je upravnik plačal račune iz lastnih sredstev.
Ker sta sodišči prve in druge stopnje zapisali, da je plačal račune iz lastnih sredstev, čeprav iz listin, ki jih je predložil izhaja, knjiženje "v breme računa A. p.o. - sred.skup.stan. L.", torej v breme sredstev skupnosti stanovalcev L., ki se zbirajo na računu tožeče stranke, in ne iz sredstev tožeče stranke same, sta storili absolutno bistveno kršitev določb Zakona o pravdnem postopku.
sporazum o krajevni pristojnosti - izvršba na podlagi verodostojne listine - nadaljevanje postopka v pravdi - spor o pristojnosti
V obravnavanem sporu je upnica (sedaj tožnica) začela izvršilni postopek pred Okrajnim sodiščem v Trebnjem, ker je po ZIZ krajevna pristojnost vezana na izvršilna sredstva in je izključna. Zato v izvršilnem postopku ni dogovorjene krajevne pristojnosti, kakršno pozna 69. člen ZPP. Toda po dolžničinem ugovoru je bila razveljavljena druga točka sklepa o izvršbi in je bilo sklenjeno, da se bo zadeva nadaljevala v pravdi.
Po četrtem odstavku 70. člena ZPP lahko uveljavi tožeča stranka dogovor o krajevni pristojnosti s svojim prvim procesnim dejanjem v pravdnem postopku - z vložitvijo tožbe. Izvršilni postopek v obravnavani zadevi ni prešel v pravdnega zaradi procesnega dejanja upnice oziroma tožnice, temveč zaradi dolžničinega oziroma toženkinega procesnega dejanja - ugovora proti sklepu o izvršbi. Zato lahko tožnica uveljavi dogovorjeno krajevno pristojnost sodišča s svojim prvim procesnim dejanjem v pravdnem postopku (70. člen ZPP). To je tožnica tudi storila potem, ko je prejela sklep, da bo sodišče o njenem zahtevku in stroških odločalo v pravdi.
plačilo pristojbine za uporabo radijskih frekvenc - zavezanec za plačilo - lastnik radijskega dovoljenja
Zavezanec za plačilo pristojbine za uporabo radijske frekvence je lastnik radijskega dovoljenja, ne glede na to, ali radijsko frekvenco tudi dejansko uporablja.
spor o pristojnosti - izvršilni postopek - izvršba na delež družbenika d.o.o. - krajevna pristojnost - sedež d.o.o.
Po 164. členu ZIZ je za izvršbo na delež družbenika krajevno pristojno sodišče, na območju katerega je sedež družbe. Ker je sedež podjetja K. d.o.o. v Grosupljem, je za izvršbo pristojno Okrajno sodišče v Grosupljem.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - neupoštevanje stanovanja, v katerem prosilec živi - drugo stanovanje v lasti prosilca
Zakon o brezplačni pravni pomoči izrecno izključuje kot premoženje, ki se ne upošteva pri dodelitvi brezplačne pravne pomoči, samo tisto stanovanje, v katerem prosilec živi in je določeno kot primerno stanovanje. Iz določbe 1. alinee drugega odstavka 19. člena ZBPP torej izhaja, da druga stanovanja, ki jih ima v lasti prosilec ali njegova družina, predstavljajo premoženje, ki ga je treba pri dodelitvi brezplačne pravne pomoči upoštevati.
enotno dovoljenje za gradnjo - upravni spor - bistvena kršitev določb v upravnem sporu - odločanje na seji
Ker je ugotovitev okoliščine, kakšna je krajevno tradicionalna gradnja, del odločilnega dejanskega stanja in je sporna, bi moralo sodišče v tej zadevi v skladu z 2. odstavkom 14. člena ZUS izvesti vse dokaze, za katere meni, da bi prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločbi.
ukrep urbanističnega inšpektorja - poseg v prostor brez upravnega dovoljenja
Razlogi, zaradi katerih je tožnik posegel v prostor, na pravilnost in zakonitost odločbe ne morejo vplivati, saj je za odločitev v postopku za izdajo inšpekcijskega ukrepa pravno pomembno samo, da investitor v času inšpekcijskega ukrepa ni imel upravnega dovoljenja.
ZOR člen 189, 189/2, 200, 200/1, 200/2, 203.ZPP člen 339, 339/2-14.URS člen 14,22. OZ. ZPOMZO-A.
povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - zapadlost terjatve - začetek teka zamudnih obresti - uveljavitev OZ in ZPOMZO-A - sprememba sodne prakse - načelno pravno mnenje - načelo enakosti pred zakonom - načelo enakega varstva pravic - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti sodbe
Obravnavanje višine odškodnine za nepremoženjsko škodo v zvezi z delovno nezgodo, v kateri je tožnik utrpel amputacijo vršička tretjega prsta desne roke in večfragmentalni prelom nohtnega nastavka tega prsta.
prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - vsebina prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - podatki o zadevi, v kateri je zahtevana brezplačna pravna pomoč - zavrženje prošnje
Obvezna vsebina prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči so med drugim tudi podatki o zadevi, v kateri je zahtevana brezplačna pravna pomoč. Če prošnja teh podatkov ne vsebuje in prosilec za brezplačno pravno pomoč prošnje kljub pozivu na dopolnitev ne dopolni, jo pristojni organ zavrže.
ZPP člen 421, 421/4.ZZZDR člen 102, 103, 106, 106/1, 106/4, 129, 129a, 129a/1, 129a/2.
varstvo in vzgoja otroka - predodelitev otroka - spremenjene razmere - koristi otroka - stiki z otrokom - višina preživnine
Ureditev zdravstvenih, čustvenih in šolskih težav po preselitvi k očetu in jasno izražena želja več kot 17 let stare mladostnice, da želi ostati pri očetu, so odločilne okoliščine za ugoditev zahtevi za spremembo prejšnje odločbe o varstvu in vzgoji otroka.
odškodninska odgovornost zdravstvene organizacije - zdravniška napaka - povrnitev negmotne škode - osebe, ki imajo v primeru smrti pravico do denarne odškodnine - posredni oškodovanci - duševne bolečine zaradi smrti moža in očeta - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških - zavrženje revizije
Bolnišnica je odškodninsko odgovorna za škodo, ki je nastala zaradi bakterijske okužbe bolnika, če je vzrok nesterilna nega.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22960
KZ člen 145, 145/1.ZKP člen 354, 354/1, 371, 371/1-9, 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper človekove pravice in svoboščine - ogrožanje varnosti - resna grožnja - sprememba obtožbe - identiteta med obtožbo in sodbo - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S tem ko je sodišče v izreku iz opisa kaznivega dejanja ogrožanja varnosti po 1. odstavku 145. člena KZ za očitkom, da je obdolženec grozil oškodovancu, da ga bo ubil, izpustilo iz izreka besedilo "ker ga bodo oni drugače že pospravili, saj so s takšnimi kot je on obračunali že leta 1991", dodalo pa je besedno zvezo "če se bo še naprej vtikal v zadeve, ki se ga ne tičejo", ni storilo bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 9. točke 1. odstavka 371. člena ZKP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - objektivna nepristranskost - predsednik pristojnega sodišča kot tožnik
Delegacija zaradi smotrnosti pride v poštev tudi v primerih, ko bi lahko nastal dvom v objektivno nepristranskost sodišča. Okoliščina, da je pravdna stranka predsednik razpravljajočega sodišča zato predstavlja tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
sklep o priporu - zaslišanje obdolženca - podatki o premoženjskem stanju
Sodišče je ravnalo v skladu z določbo 1. in 2. odstavka 227. člena ZKP in na predpisan način v zapisniku povzelo obdolženčeve osebne dohodke in premoženjske razmere, nato pa mu pojasnilo njegove pravice. S tem ko je podatke o obdolženčevem premoženjskem stanju uporabilo tudi v razlogih sklepa o priporu, ni kršilo zakona.