ukrep urbanističnega inšpektorja - nedovoljen poseg v prostor - inšpekcijski ukrep odstranitve objekta
Sankcija odstranitve objekta zaradi nedovoljenega posega v prostor se na podlagi določbe 1. odstavka 73. člena ZUN primarno nalaga investitorju nedovoljene gradnje.
ZUP (1986) člen 292, 292/2. ZUS člen 25, 25/1-2, 25/3-3.ZPP člen 165, 165/3.
začasni sklep o zavarovanju - zavezana stranka
Če zahteva stranka izdajo začasnega sklepa o zavarovanju zoper enega zavezanca, organ ne sme za zavezanca šteti druge osebe in sam spreminjati zavezane stranke.
ZAzil člen 1, 1/2, 1/3, 8, 9, 24, 26, 29, 29/2, 29/3, 35, 35/2-1, 36, 36/2, 36/5.ZUP člen 140, 144, 144/3. ZUS člen 72, 72/4, 73.
azil - očitno neutemeljena vloga - pospešeni oz. skrajšani postopek - namerno zavajanje in zloraba postopka - ugotavljanje istovetnosti prosilca - rok za vložitev prošnje za azil - glavna obravnava
Če je podan kateri od razlogov iz drugega odstavka 35. člena ZAzil, se prošnja za azil zavrne kot očitno neutemeljena v pospešenem postopku. Pri tem se ne ugotavlja dejansko stanje za odločanje o azilu na podlagi 2. oz. 3. odstavka 1. člena ZAzil. Istovetnost prosilca se ugotavlja na podlagi prstnih odtisov in fotografij, kar je treba storiti po 26. členu ZAzil. Prošnjo za azil je treba vložiti čimprej po prihodu v Slovenijo.
pogoji za priznanje azila - izkazanost utemeljenega strahu pred preganjanjem - neverodostojni podatki glede razlogov za azil
Tožeča stranka ne navaja dejstev in dokazov, ki bi nasprotovali ugotovitvi tožene stranke, da je Kosovo pod oblastjo UNMIK-a in da vojska Srbije in Črne gore na to ozemlje nima vstopa.
denacionalizacija zemljišča in njegove sestavine - pravočasnost zahteve
Ker je bilo v postopku denacionalizacije ugotovljeno, da je bila upravičencu skupaj z zemljiščem podržavljena tudi na njem zgrajena klet, ki predstavlja sestavino zemljišča, je bila njegova zahteva za denacionalizacijo, s katero je zahteval vračilo zemljišča, pravočasna tudi glede vračanja kleti. V času odločanja v upravnem postopku se je za presojo lastninskopravnih razmerij uporabljal Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih, uveljavljen 1.9.1980. Ta zakon je urejal le temeljna lastninskopravna razmerja in so se zato za vprašanja, ki z njim niso bila urejena, uporabljala pravila ODZ, kar v sodni praksi ni bilo sporno. Na podlagi 297. paragrafa ODZ spadajo k nepremičnim stvarem tiste, ki se zgrade na zemljišču v namen, da ostanejo vedno na njem. V skladu s tem načelom je vse, kar je po namenu trajno spojeno ali trajno na nepremičnini, nad njo ali pod njo sestavina nepremičnine. Sestavina s spojitvijo z glavno stvarjo izgubi svojo pravno samostojnost in jo zato zadene usoda glavne stvari. S podržavljenjem so vse stvarne pravice na kleti, vključno z lastninsko pravico ugasnile. Klet je bila zato podržavljena skupaj z zemljiščem in je zahtevek za vračilo utemeljen.
V postopku podaljšanja veljavnosti izdane lokacijske odločbe mora organ ponovno ugotoviti, ali pogoji po ZUN še obstajajo in s tem pogojujejo vnaprejšnjo veljavnost izdane odločbe.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - delavka pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Med druge tehtne razloge za delegacijo pristojnosti se uvrščajo tudi primeri, ko je stranka postopka sodnik ali delavec sodišča, na katerem se naj bi sodilo v zadevi, vsaj tedaj, če gre za manjše sodišče. Prav za tak primer pa gre v tej zadevi.
ZPVZDruP člen 2, 2/1, 5, 5/1.ZLPP člen 50, 50/2.ZPPOLS člen 25m.ZZLPPO člen 65, 65/2. ZGD člen 394, 394/1, 397, 397/1, 397/2.ZPP člen 323, 323/2, 323/3.
zahteva za varstvo zakonitosti - zastopanje - prenehanje delovanja družbenega pravobranilca - nepravdni postopek - postopek po ZSReg - vstop državnega pravobranilstva v postopek - pravica do vložitve ugovora - oškodovanje družbenega premoženja - postopek izbrisa družbe iz sodnega registra - objava odločbe
Ker je namen prvega odstavka 5. člena ZPVZDruP dokončanje že začetih postopkov, se lahko norma analogno uporablja tudi za ostale nedokončane postopke, ne le za pravdne postopke.
Ker iz zakonske sistematike izhaja, da lahko obligacijska razmerja nastanejo na temelju pravnega posla ali zakona, lahko torej stranki prosto urejata (10. člen ZOR) oboja obligacijska razmerja, torej tudi na zakonu temelječa. To velja tudi, če je na zakonu temelječi zahtevek še bodoč in negotov.
ZPP člen 182, 182/3, 370, 370/3. ZGD člen 436, 436/3.
eventualna (navidezna) kumulacija tožbenih zahtevkov - primarni in podredni tožbeni zahtevek - tožba za izključitev družbenika - razlogi za revizijo - izpodbijanje dokazne ocene v reviziji
Eventualna kumulacija tožbenih zahtevkov je le navidezna, saj gre pri primarnem zahtevku in pri podrednem zahtevku dejansko za en sam tožbeni zahtevek. Eventualna kumulacija tožbenih zahtevkov namreč domneva obstoj več zahtevkov, ki so sicer v medsebojni zvezi, vendar pa so različni, in to tako različni, da bi jih bilo mogoče uveljavljati v različnih pravdah. Praviloma pa je mogoče ugoditi le enemu izmed njih, ker se medsebojno izključujejo.
Rok za vložitev tožbe po tretjem odstavku 436. člena ZGD ni določen, saj gre za oblikovalno upravičenje družbenikov. Z oblikovalno sodbo se namreč spremeni dotedanje pravno stanje v družbi, torej položaj (izključenega) družbenika.
kazniva dejanja zoper gospodarstvo - davčna zatajitev - davek po odbitku - davek na izplačane plače
Ker je po določbi 114. člena ZDP in po 107. člena ZDoh za davčnega zavezanca, to je za fizično osebo, ki skladno z določbo 15. člena ZDoh prejema plačo iz delovnega razmerja oziroma druge prejemke (npr. regres), dolžan obračunati in plačati davek izplačevalec osebnih prejemkov in drugih dohodkov, če je izplačevalec pravna oseba, gre glede na določbi 1. alineje 1. odstavka 16. člena ZDoh in 1. odstavka 6. člena ZZPSV ter način plačevanja teh dajatev za davek po odbitku.
V obdolženčevem ravnanju, ki je kot direktor gospodarske družbe v nasprotju z zakonskimi določbami odredil izplačilo regresa za prehrano oziroma izplačila regresa za letni dopust v bonih, zaradi česar ni bil obračunan davek od osebnih prejemkov, in ob ostalih izpolnjenih pogojih (namen izogniti se plačilu davkov, preslepitev davčnega organa, pridobitev velike premoženjske koristi s tem namenom) so podani vsi zakonski znaki kaznivega dejanja po 3. in 1. odstavku 254. člena KZ.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S tem ko zagovornica opisuje drugačno dejansko stanje, kot sta ga ugotovili sodišči prve in druge stopnje, uveljavlja zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, zaradi česar pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS22879
ZKP člen 307, 307/3.KZ člen 252.
glavna obravnava - sojenje v nenavzočnosti obdolženca - kazniva dejanja zoper gospodarstvo - pranje denarja - predhodno kaznivo dejanje
Določba 3. odstavka 307. člena ZKP ne zahteva, da bi ob ostalih izpolnjenih pogojih obdolženec moral biti zaslišan na kakšnem prejšnjem naroku za glavno obravnavo, da bi se lahko opravila glavna obravnava v njegovi nenavzočnosti, ampak je ta zakonski pogoj izpolnjen tudi, če je bil obdolženec zaslišan v preiskavi.
Ker je iz izreka in obrazložitev izpodbijanih sodb razvidno, da so bili obdolženci oproščeni obtožbe po 3. točki 358. člena ZKP, ker ni bilo dokazano, da bi zaseženi denar izviral iz davčne zatajitve in organizirane goljufije pri piramidnih igrah ter da bi obdolženci prikrivali izvor tega denarja, kršitev določbe 252. člena KZ na način iz 1. točke 372. člena ZKP ni podana. Bila bi le v primeru, če bi sodišče izreklo oprostilno sodbo na podlagi 1. točke 358. člena ZKP in jo tudi utemeljilo z razlogi, zaradi katerih je štelo, da dejanje, za katero so bili obdolženci obtoženi, ni kaznivo dejanje.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS22875
URS člen 29, 29-3.ZKP člen 487.KZ člen 73.
postopek proti mladoletnikom - zahteva za varstvo zakonitosti - razlogi za vložitev - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - namen vzgojnih ukrepov in kazni za mladoletnike
Zavrnitev dokaznega predloga z utemeljitvijo, da bi priči najverjetneje potrdili poročilo zavoda, nasprotuje temeljnim pravilom odločanja v postopku dokazovanja, ker sodišče, četudi zgolj z verjetnostjo, sklepa na domnevno vsebino dokaza, in ga smiselno tudi že ocenjuje, še preden je bil ta sploh izveden.
Namen izrekanja kazenskih sankcij zoper mladoletnike (73. člen KZ) ni zgolj v zagotavljanju mladoletnikove vzgoje, prevzgoje in pravilnega razvoja, čeprav je to v ospredju, temveč mora biti ob tem upoštevano tudi uresničevanje celovite vloge kazenskih sankcij kot ukrepov zoper storilce kaznivih dejanj.
ZKP člen 39, 41, 41/2, 371, 371/1-2, 384, 420, 420/2.
izločitev sodnika - rok za vložitev zahteve za izločitev - uveljavljanje zahteve za izločitev v pritožbi - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Stranka je prekludirana, če v zakonskem roku ne zahteva izločitve sodnika, pa bi to lahko storila. Zato se v pritožbenem postopku ne more sklicevati na kršitev določbe 2. točke 1. odstavka 371. člena ZKP, ki je podana, če je na glavni obravnavi sodeloval sodnik, ki bi moral biti izločen (1. do 5. točka 39. člena ZKP), razen v primeru, če na kršitev ni mogla opozoriti med glavno obravnavo, ali pa je nanjo opozorila, pa je sodišče ni upoštevalo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS22982
ZKP člen 270, 270/2, 435, 435/2, 437.KZ člen 256, 256/1, 256/3.
skrajšani postopek - preizkus obtožnega predloga - poprava obtožnega predloga - kazniva dejanja zoper pravni promet - ponarejanje listin - opis kaznivega dejanja - kriva listina
S tem ko je sodišče obdolžencu vročilo obtožni predlog, nato pa ga je zavrglo, ne pa razpisalo glavne obravnave, je kršilo določbo 2. odstavka 435. člena ZKP.
Ker je sodišče zavrglo obtožni predlog, ker v opisu dejanja ni bilo vseh znakov očitanega kaznivega dejanja, ni moglo kršiti določbe 2. odstavka 270. člena ZKP, saj je bil obtožni predlog sestavljen po predpisih in torej ni bilo razloga, da se državnemu tožilcu vrne obtožni predlog v popravo.
Z izrazom "kriva dovolilnica za prevoz tovora" kriva javna listina (3. odstavek 256. člena KZ) v opisu ni konkretizirana: v konkretnem primeru bi moralo biti opredeljeno, da dovolilnica za prevoz tovora ne izvira od izdajatelja, to je Ministrstva za pomorstvo, promet in zveze Republike Hrvaške.