Odprtje računa in razpolaganja s sredstvi na bančnem računu družbe pomeni, da je bila družba vsaj imetnik, če že ne lastnik denarja na svojem nerazidenčnem računu.
pravica do povračila škode - človekove pravice in temeljne svoboščine - odškodninska odgovornost za zakonodajno protipravnost - socialne in ekonomske pravice - socialna varnost otrok
Socialna in ekonomska enakost prav vseh otrok je iluzorna. Tudi ustava, mednarodne konvencije in zakonodaje te vrednote ne morejo zagotavljati. Dolžnost države je, da poskrbi za tak standard socialne varnosti, ki zagotavlja preživetje in ki je v skladu z njenimi ekonomskimi sposobnostmi.
Uredba sveta Evropske skupnosti št. 44/2001 člen 33, 33-2, 34, 34-1, 34-2, 76, 76-2.
priznanje tuje sodne odločbe - avstrijska zamudna sodba - neposredna uporaba prava Evropske unije v slovenskem pravu - javni red - vročanje sodnih pisanj v prevodu - odklonitev sprejema sodnega pisanja - načelo kontradiktornosti
Glede na to, da Uredba sveta (ES), št. 44/2001 z dne 22.12.2000 o priznanju in izvršitvi tujih sodnih odločb v civilnih in gospodarskih (trgovinskih) zadevah velja od 1.3.2002 in da gre v obravnavanem primeru za razmerja, ki učinkujejo tudi po vstopu Republike Slovenije v Evropsko Unijo, deloma pa tudi za procesna pravila, je treba v skladu s členom 76, točko 2 neposredno uporabiti njena določila.
Standard "očitno nasprotje" je stopnjevan pojem, ki pomeni, da se sodba ne prizna že samo zato, ker bi bilo priznanje v nasprotju z javnim redom. Nasprotje mora biti očitno, torej že na prvi pogled vidno.
ZPP člen 325, 325/4, 339, 339/2-14.ZZZDR člen 123, 129.
sodba - odpoved pravici do pritožbe - obrazložitev sodbe - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - preživljanje otroka - višina preživnine - zahteva za varstvo zakonitosti
V primeru, ko sta se ob razglašeni sodbi stranki odpovedali pravici do pritožbe, je prej navedeni standard obrazložitve sodbe vsekakor nižji, vendar pa to še ne pomeni, da je strankam mogoče dostaviti neobrazloženo sodbo ali sodbo z razlogi, ki ne zadoščajo najnižjemu standardu obrazložitve.
prodaja nepremičnine - pridobitev lastninske pravice - razlaga spornih pogodbenih določil - predmet prodaje - vpis v zemljiško knjigo
Sicer jasna določila pogodb o predmetu prodaje je tožena stranka naredila sporna (s tem, ko je zatrjevala, da je bila predmet prodaje celotna nepremičnina), ugotovitev namena strank (ki je dejansko vprašanje) pa je to spornost odpravila (drugi odstavek 99. člena ZOR).
dedovanje na podlagi oporoke - veljavnost oporoke - pisna oporoka pred pričami - oporočna sposobnost - neveljavna oporoka
Ob upoštevanju ugotovitve nižjih sodišč, da je bila pokojna A.K. ob napravi oporoke zaradi psihoorganskega sindroma oziroma demence (ter prizadetosti vida in sluha) v takem duševnem stanju, da ni bila sposobna razumeti pomena in posledic oporoke in je bila zgolj navidezno sposobna izraziti svojo voljo, je materialnopravno pravilna odločitev nižjih sodišč, da oporoka zaradi odsotnosti oporočiteljičine sposobnosti za razsojanje in posledično sposobnosti testiranja ni veljavna.
ZOR člen 154, 154/2, 173.ZPP člen 39, 41, 41/2, 367, 367/2, 377.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - kumulacija tožbenih zahtevkov - zavrženje revizije - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - pojem nevarne dejavnosti - objektivna odgovornost države - odgovornost delodajalca - vojaška vaja - poškodba pri poklicnem vojaku - hoja po kraškem terenu
Hoja po razgibanem kraškem terenu v ugodnih časovnih in vremenskih razmerah za poklicnega vojaka ne pomeni nevarne dejavnosti.
upravičenec do denacionalizacije - tuj državljan - vzajemnost z Republiko Hrvaško
Ker vzajemnost glede denacionalizacije z Republiko Hrvaško ni podana, prejšnji lastnik, ki je bil ob podržavljenju hrvaški državljan, ni upravičenec do denacionalizacije. Ugotovitev vzajemnosti je po ZDen-B pogoj, ki ga dokazuje stranka, ki uveljavlja denacionalizacijo.
Odmera zadoščenja za telesne bolečine, za strah, za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti in za skaženost zaradi zloma leve ponvice levega kolka s travmatsko okvaro levega lumbosakralnega živčnega pleteža, lobanjsko-možganske poškodbe v smislu možganskega pretresa, več manjših udarninsko-raztrganinskih ran, večje raztrganine z večjim kožnim defektom na levi podlahti in odrgnin v predelu prsnega koša).
prenehanje delovnega razmerja - resen razlog za prenehanje delovnega razmerja - izostanek z dela
Neupravičen izostanek z dela zaporedoma več kot pet delovnih dni (to je dejanska ugotovitev) je, če ga delodajalec ugotovi, resen razlog za prenehanje delovnega razmerja, vendar mora ta razlog biti dokazan. Ker je bilo v sodnem postopku ugotovljeno, da tožnica po 12.2.1999 za delo ni bila sposobna zaradi zdravstvenih težav, to pomeni, da od 13.2.1999 dalje z dela ni izostala neupravičeno. Delodajalec tako ni dokazal resnega razloga za prenehanje delovnega razmerja, zato tožnici delovno razmerje ni moglo prenehati iz razloga in na podlagi, ki ga je kot bistvenega za prenehanje delovnega razmerja ugotovila tožena stranka.
Kot je potrebno nedvoumno izkazano soglasje volje delavca in delodajalca pri sklenitvi sporazuma o prenehanju delovnega razmerja (pisna oblika), je z enako stopnjo dokazano soglasje volje potrebno tudi za sporazumni odstop oziroma sporazumno razveljavitev takšnega sporazuma. Le takšna razveljavitev sporazuma bi bila pravno pomembna.
denarno nadomestilo za čas čakanja - pravice invalidov
Po določbi 124. člena ZPIZ ima pravico do nadomestila plače za čas čakanja na razporeditev oziroma zaposlitev na drugem ustreznem delu tudi delovni invalid II. in III. kategorije, ki mu je neodvisno od njegove volje prenehalo delovno razmerje na drugem ustreznem delu, na katero je bil razporejen oziroma mu je bilo preskrbljeno po nastanku invalidnosti, če se v 30. dneh po prenehanju delovnega razmerja prijavi pri zavodu za zaposlovanje. Revidentki pa, kot je bilo že povedano, delovno razmerje ni prenehalo kot delovnemu invalidu ampak iz naslova trajnega presežka, zato zanjo ta določba ni uporabljiva, ker sploh ni bila ustrezno razporejena oziroma ji drugo ustrezno delo ni bilo preskrbljeno.
Ugotavljanje posebnih, t.i. kvalifikatornih okoliščin, pomeni ugotavljanje dejanskega stanja, ki mora biti ugotovljeno že v disciplinskem postopku in jih sodišče ne more samostojno ugotavljati šele v sodnem postopku, še manj pa šele v revizijskem postopku.
delovno razmerje za določen čas - preoblikovanje v delovno razmerje za nedoločen čas
Ker zakoniti razlog za sklenitev delovnega razmerja za določen čas, na katerega so se pavšalno sklicevale pogodbe o zaposlitvi, to je začasno povečani obseg dela, dejansko ni bil podan, je bilo takšno delovno razmerje sklenjeno v nasprotju z zakonom.
pokojnina vojaškega zavarovanca - odmera pokojnine
Glede na besedilo 6. člena ZPIZVZ se zagotavljajo pravice, pridobljene na podlagi odločb vojaškega nosilca zavarovanja le tistim upravičencem, ki so jim bile te pravice priznane za september 1991. Z določitvijo tega datuma se namreč upošteva sklep Predsedstva Republike Slovenije z dne 18.7.1991 o izstopu iz nekdanje JLA.
Navedene pokojnine so se do septembra 1991 izplačevale v nekdanjih jugoslovanskih dinarjih, ki so bili takrat plačilno sredstvo tudi na območju Republike Slovenije. Zato se za tisto obdobje lahko vzamejo za osnovo dejanski zneski izplačanih vojaških pokojnin. Po valutni osamosvojitvi Republike Slovenije, ki je bila izvedena 7. oktobra 1991, je bilo na območju Republike Slovenije možno uporabljati le slovensko denarno enoto, zato je bil zadnji mesec, v katerem so bili zneski vojaških pokojnin in pokojnin po slovenskih predpisih še neposredno primerljivi, september 1991.
revizija - obrazložitev revizije - sklicevanje na pritožbene razloge v reviziji - garancija - poroštvo - razmerje med porokom in dolžnikom - pravica do povračilnega zahtevka
Revident zgolj s sklicevanjem na pritožbene razloge ne more doseči preizkusa pritožbene sodbe.
zahteva za varstvo zakonitosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti sodbe - odločitev o postranski terjatvi - zamudne obresti - dopolnilna sodba
Kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP bi bila podana le tedaj, če sodbe zaradi očitane pomanjkljivosti ne bi bilo mogoče preizkusiti (ugotoviti, ali je podan kakšen od upoštevnih pritožbenih razlogov).
odškodninska odgovornost delodajalca za ravnanje delavca - poškodba na delu
V primeru poškodbe delavca s strani sodelavca je potrebno poškodovanega delavca z vidika odškodninske odgovornosti delodajalca za ravnanje delavca šteti za tretjo osebo.