plačilo odpravnine - razrešitveni razlog za odpoklic direktorja pred iztekom mandata - utemeljen razlog za odpoklic - pravni standard - vrednostni standard
Nižji sodišči sta pri presoji prezrli vrednostni standard, da je že sama funkcija direktorja od tožnice pri izpolnjevanju obveznosti terjala takšno skrbnost kot se zahteva za ravnanje dobrega gospodarja, če že ne dobrega strokovnjaka. Namen, zaradi katerega je tožena stranka v 39. členu družbene pogodbe predpisala sprejemanje strategije razvoja in letnih programov dela, za odločitev v sporu ni pomemben. Za odločitev so pomembne samo tiste njene določbe, ki se nanašajo na dolžnosti direktorja. Ni predpisa, ki bi tožeči stranki kot direktorici družbe, izhajajoč iz namena njenih dolžnostnih ravnanj, izključeval njihovo opustitev oziroma uporabo posameznih določb pogodbe o ustanovitvi družbe. Za tožnico so zato veljale določbe družbene pogodbe v celoti, brez izjem. Odgovornost direktorja za njihovo izpolnitev se tako predpostavlja in je torej profesionalna in stroga.
stečajni postopek - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - asignacija - sklenitev in izpolnitev pogodbe
Bistveno je, da ne gre za primer, ko bi stečajni dolžnik po vzpostavitvi obligacijskega razmerja s toženo stranko, torej naknadno, spreminjal modalitete izpolnitve svoje obveznosti v korist enega od upnikov (tožene stranke). Zato ne gre za naklanjanje ugodnosti toženi stranki in izpodbijano dejanje nima objektivnih elementov izpodbojnosti po določbah 1. in 3. odstavka 125. člena ZPPSL.
ZDR (1990) člen 103.ZPP člen 137, 137/1.ZOdv člen 14, 14/1.ZDDO člen 45, 45/1.
disciplinska odgovornost - disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja - disciplinski postopek - vročitev vabila - disciplinska kršitev, ki pomeni kaznivo dejanje
I. Če ima delavec v disciplinskem postopku pooblaščenca - odvetnika, se vabila delavcu veljavno vročajo z vročitvijo pooblaščencu.
Kasnejši preklic pooblastila ne vpliva na veljavnost vročitve.
II. Opredelitev dejanja, ki pomeni kaznivo dejanje, v disciplinskem postopku ni vezano na pravnomočno kazensko sodbo pa tudi ne na pravnomočni sklep o zavrnitvi zahteve za preiskavo, saj lahko za potrebe disciplinskega postopka elemente kaznivega dejanja ugotavljajo tudi disciplinski organi in sodišče v delovnem sporu.
zahteva za varstvo zakonitosti - pravna praznina - zakonska analogija - poslovodja družbe z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) - sodno imenovanje poslovodje - pravna analogija - uporaba 251. člena ZGD za d.o.o.
Sodne pristojnosti za imenovanje poslovodje v družbi z omejeno odgovornostjo ni.
pravica do jubilejne nagrade pri prevzemniku kot zadnjem delodajalcu
Če tožnik svoje pravice do plačila jubilejne nagrade - ki je po določbi 15. člena SPgd ugodnejša od splošne ureditve iz 2. točke 51. člena SKPgd pri S. d.d. kot prevzemniku, in kot zadnjemu delodajalcu, (v pravnem in dejanskem smislu) ni uveljavil, se sedaj ne more sklicevati na prikrajšanost zaradi nezakonitega ravnanja tožene stranke. Uveljavitev pravice iz delovnega razmerja, izhajajoče iz delovne dobe tožnika, ki je bil prevzet na delo k drugemu delodajalcu in mu jo zagotavlja 3. alinea prvega odstavka 15. člena SKPgd, je bila namreč in je še v njegovi dispoziciji.
Čeprav se pravnomočnost ne nanaša na dejanske ugotovitve, je pri presoji, ali gre za že razsojeno stvar, treba upoštevati sodbo kot celoto, torej poleg izreka samega tudi dejansko stanje in pravno podlago.
Po določbi 78. člena ZTPDR pa mora biti sklep o prenehanju delovnega razmerja in razlogi zanj, delavcu vročen v pisni obliki s poukom o pravici do ugovora.
ZDavP člen 112, 198, 201, 201/1, 202/2. ZDS člen 2, 2/2, 9, 9/3, 13. ZUP (1986) člen 144, 144/1, 144/7. ZUS člen 60, 60/1-4, 67, 67/2, 77, 77/2-3.
davek od dobička pravnih oseb - vračilo preveč plačanih akontacij - ugotovitev pravilnega obračuna davka ni predhodno vprašanje
V postopku vračila preveč plačanih akontacij davka od dobička pravnih oseb ugotovitev pravilnega obračuna tega davka (s strani davčne inšpekcije) ni predhodno vprašanje. Zato ni bilo zakonite podlage za prekinitev postopka vračila preveč plačane akontacije davka od dobička pravnih oseb zaradi rešitve predhodnega vprašanja.
odškodninski spor - odločitev o soodgovornosti oškodovanca - vmesna sodba
Tudi če bi se izkazalo, da bi bilo mogoče zmanjšati škodo z zamenjavo folije, to ne bi izključilo odgovornosti tožene stranke za vso nastalo škodo, pač pa le za njen del. Zato je pravilno stališče pritožbenega sodišča, da bo mogoče trditve tožene stranke, ki gredo v tej smeri, upoštevati pri odločanju o višini odškodnine. Nižji sodišči tako nista ravnali v nasprotju z določbami 315. člena ZPP.
prenehanje delovnega razmerja - pristojni organ - potek mandata - izvajanje dokazov - posebne (kvalifikatorne) okoliščine
Disciplinski komisiji, ki je izvajala dokaze, je potekel mandat. Nova disciplinska komisija, ki je v soglasju s prisotnimi sprejela sklep, da bo izvedla dokaze tako, da bo prebrala pred prejšnjo komisijo izvedene dokaze, je s tem izvedla dokaze, ki so bili veljavna pravna podlaga za odločitev. Tožnica, ki se obravnave neupravičeno ni udeležila, se je s tem odrekla možnosti, da bi se izrekla o načinu izvedbe dokazov.
Svet šole kot drugostopni organ je ugotovil, da niso podane posebne (kvalifikatorne) okoliščine, zato glede na določbe pravilnika tožene stranke in ZDR (1990) ni bilo pogojev za izrek disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja.
prenehanje delovnega razmerja - zamolčanje podatkov
Delavec oziroma kandidat sam mora pošteno in v celoti obvestiti (bodočega) delodajalca o vseh okoliščinah, ki so pomembne za zaposlitev in opravljanje dela.
ZPP člen 363, 363/1, 365, 365-1.ZS člen 106, 106-6.
dovoljenost pritožbe zoper sklep o zavrnitvi predloga za delegacijo pristojnosti - zavrženje pritožbe
Ko vrhovno sodišče odloča o predlogu za prenos pristojnosti, ne nastopa v vlogi sodišča prve stopnje, marveč na podlagi posebnega pooblastila iz 6. točke 106. člena ZS. Pritožba zoper tak sklep ni dovoljena.
Evropska konvencija o izročitvi člen 14, 16, 16/1, 22.ZKP člen 525, 525/1, 525/2.
postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - ekstradicijski pripor - začasni pripor
Začasni pripor po 16. členu Evropske konvencije o izročitvi oziroma 2. odstavku 525. člena ZKP je mogoče odrediti tudi, če v času odreditve niso podani vsi pogoji za izročitev (npr. privoljenje države prejšnje izročiteljice).
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - ni razlogov o odločilnih dejstvih - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izpodbijanje odločbe o kazenski sankciji
Če se zahteva za varstvo zakonitosti nanaša tudi na izrečeno kazensko sankcijo, je na tej podlagi ni mogoče vložiti.
vrednotenje zemljišč - neupoštevanje spremenjenega statusa zemljišč ob podržavljenju - zemljišča pozidana s strani okupatorja
Skladno z osnovnim namenom ZDen, da se s popravljanjem krivic ne smejo delati nove krivice, se vrne samo premoženje, ki je bilo v lasti prejšnjega lastnika. In ker so bili razlaščenci prejšnji lastniki nezazidanih stavbnih zemljišč, pri vrednotenju ni mogoče upoštevati spremenjenega statusa zemljišč ob podržavljenju, do katerega je prišlo s pozidavo zemljišč. Zemljišč namreč ni pozidal prejšnji lastnik, ampak okupator med vojno.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med razlogi sodbe
Tudi če bi sodišče oprlo sodbo na obsojenčevo izpovedbo, ki bi jo pri dokazni oceni pri posameznih kaznivih dejanjih vsebinsko korektno povzelo in razlagalo kot priznanje, zgolj zaradi gole navedbe, da obsojenec katerega od dejanj ni priznal, ne bi šlo za precejšnje nasprotje o odločilnih dejstvih v razlogih sodbe in zato bistvena kršitev določb kazenskega postopka ne bi bila podana.
brezplačna pravna pomoč - ugoditev prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - predpostavka za dopustnost upravnega spora - pravni interes
Če je bilo tožnikovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči v celoti ugodeno, upravni spor ni dopusten, saj ne gre za poseg v očitno tožnikovo pravico ali njegovo neposredno, na zakon oprto korist.
URS člen 29, 29-3.ZKP člen 17, 18, 18/1, 299, 299/2, 327, 371, 371/2.
izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - strokovno mnenje Centra za forenzične preiskave - glavna obravnava - začasna odstranitev obtoženca iz sodne dvorane - zahteva za varstvo zakonitosti - izpodbijanje odločbe o kazni
Za kršitev pravice do obrambe po 2. odstavku 371. člena ZKP bi šlo v primeru, ko bi obramba z zadostno verjetnostjo izkazala vpliv predlaganega dokaza na pravilnost in zakonitost odločitve, pa bi ga sodišče kljub temu neutemeljeno in brez razumne obrazložitve, torej arbitrarno, zavrnilo.
Okoliščina, da je Center za forenzične preiskave organizacijsko del policije, sama po sebi ne zadošča za načelno stališče, da so strokovna mnenja Centra vnaprej izključena kot dokaz v kazenskem postopku zaradi neznatne dokazne vrednosti kot posledice pristranskosti v škodo vsakega obdolženca. Takšno stališče bi bilo v nasprotju s 1. odstavkom 18. člena ZKP.