Sredstva, ki so položena kot varščina za odlok izvršbe ne morejo biti predmet izvršbe in iz tega razloga je tudi brez pomena dejstvo, da je sodišče tekom postopka varščino dolžniku vrnilo.
ZDR člen 103. ZPP (1977) člen 113, 149, 149/2, 282, 369, 369/2. ZTPRD člen 83, 83/2.
prenehanje delovnega razmerja - sklep o prenehanju delovnega razmerja - vročitev - sodno varstvo - procesne predpostavke - tožba - rok za vložitev tožbe
Ker je v primeru vložitve ugovora z osebno vročitvijo delodajalcu brez podpisa potrdila o prejemu, dokazno breme na strani tožnika, stopnja verjetnosti ni dovolj, da bi se lahko štelo, da je bil ugovor pravočasno vložen, niti glede vložitve ugovora ne pride v poštev načelo "v dvomu v korist delavca."
Delodajalec ni dolžan pristati na delavčev samovoljen nastop koriščenja letnega dopusta in zato lahko zakonito opredeli takšno delavčevo odsotnost z dela za neupravičeno.
domneva alkoholiziranosti - dokaz, na katerega se sodba ne more opirati
Tožeča stranka je domnevo o alkoholiziranosti dokazala z dejstvi iz kazenske sodbe. Sama kazenska sodba pa ni dokaz v civilnem postopku. Vzročno zvezo mora ugotoviti civilno sodišče.
Republika Slovenija je delovala do dne 25.6.1991 še v sklopu SFRJ in je bila del njenega enotnega pravnega sistema, v katerem so se uporabljala za področje odškodninskega prava določila Zakona o obligacijskih razmerjih -ZOR. V primeru, če se je škodni dogodek pripetil pred 25.6.1991 in je tudi pravdni postopek stekel pred osamosvojitvijo Slovenije, ni pa se še zaključil, se uporabi pravo, ki je veljalo v času nastanka škodnega dogodka. Zaradi državotvornih sprememb, ki so povzročile, da je obravnavano razmerje dobilo obeležje spora z mednarodnim elementom, se ne more uporabiti v škodo stranke, zgolj ob slučajnem dejstvu, ker ni prišlo do rešitve spora do 25.6.1991.
ZPP (1977) člen 70, 70/1, 70/4, 70, 70/1, 70/4. ZIP člen 55a, 55a/2, 55a, 55a/2.
sporazum o krajevni pristojnosti - izvršba na podlagi verodostojne listine
Tožnik lahko uveljavi izpolnitev sporazuma o krajevni pristojnosti le s priložitvijo listine o sporazumu - tožbi oziroma - predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine (ne pa šele s svojim prvim procesnim dejanjem v pravdnem postopku, v katerega je prešel izvršilni postopek).
ZPP (1977) člen 496a, 496a. ZOR člen 109, 110, 109, 110. ZM člen 1, 107, 110, 1, 107, 110.
ničnost - nova dejstva - gospodarski spor - uveljavljanje ničnosti pogodbe
Po 110. členu ZOR pravica do uveljavljanja ničnosti ne ugasne, kar pomeni, da s potekom časa ali prenehanjem vzroka ničnosti, nična pogodba ne postane veljavna. Vendar lahko zaradi nedopustnosti uveljavljanja novih dejstev in dokazov v pritožbah v gospodarskih sporih po 496a. členu ZPP pritožbeno sodišče ničnost presoja le na podlagi izjav in dokazov v prvostopnem postopku, le-ti pa v ničemer ne kažejo na ničnost pravnih poslov med pravdnimi strankami.
Dejstvo, da na menici ni podpisa trasata, ni pomembno, saj njegov podpis ni potreben in ga ne zahtevata niti 1. člen niti 107. člen Zakona o menici. Trasat je namreč tisti ki menico sprejme in jo ob sprejemu podpiše (akceptira), s tem pa postane akceptant in glavni menični zavezanec.
ZOR člen 188, 189, 200, 203, 1106, 188, 189, 200, 203, 1106.
uporaba določb ZOR - povrnitev gmotne škode - povrnitev negmotne škode - denarna renta
Člen 1106 Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR napotuje na uporabo citiranega zakona le za tista obligacijska razmerja, ki so nastala po njegovi uveljavitvi. Vendar okoliščina, da se je škodni dogodek, iz katerega izvira sedaj vtoževana škoda, pripetil pred uveljavitvijo ZOR, ne izključuje njegove uporabe, če je škoda kot posledica tega škodnega dogodka nastala po uveljavitvi ZOR.
1. Opustitev vabljenja delavca in njegovega pooblaščenca na sejo drugostopenjskega organa, ki obravnava ugovor delavca zoper sklep o prenehanju delovnega razmerja zaradi nujnih operativnih razlogov pomeni absolutno bistveno kršitev pravil postopka. 2. Če sodišče razveljavi odločitev delodajalca in samo odloči o pravici delavca - nadomesti odločitev delodajalca, začne teči 6 mesečni odpovedni rok delavcu, kateremu delovno razmerje preneha zaradi nujnih operativnih razlogov, s pravnomočnostjo sodne odločbe.
Odlok o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin (1994) člen 2, 2/2-1. ZOR člen 277, 277/1.
vojaška pokojnina - akontacija - zamudne obresti
Ni pravne in dejanske podlage za pritožbeno stališče tožnika, po katerem naj bi bil toženec v zamudi in tožnik upravičen do zakonitih zamudnih obresti od posameznih zneskov akontacij zato, ker je vložil zahtevek pri tožencu 17.2.1992 in naj bi bil ta dolžan o njem odločiti v roku 60 dni in sicer tako, da bi moral zahtevku ugoditi, kar naj bi po pritožbenem stališču izhajalo direktno iz odločitve prvostopnega sodišča o razveljavitvi toženčevih zavrnilnih odločb z dne 7.4.1993 in 14.6.1993 ter v primernem času, torej do 30.4.1992 izplačati tožniku do tedaj zapadle zneske akontacij. Enako tudi ne, da naj bi toženec za priznane zneske akontacij za čas od 1.5.1992 dalje prihajal v zamudo vsakega zadnjega delovnega dne v mesecu za znesek akontacije za ta mesec, pri čemer se pritožba sklicuje na Sklepa o dnevih izplačevanja denarnih dajatev (Ur. list RS, št. 41/90 in št. 6/93). Za odločitev o tem delu zahtevka je bistveno vprašanje, ali je toženec prišel v zamudo z izpolnitvijo denarne obveznosti.
Prvostopno sodišče je pravilno zaključilo, da še ni prišel v zamudo, saj je dajatveni naslov določen in dajatev znana šele v sodnem postopku in določena s prvostopno sodbo, s katero je tožencu naložena izpolnitvena obveznost. Pravilno je torej uporabilo določbo 1. odstavka 277. člena ZOR.
Pri odmeri nadomestila plače za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja se upoštevajo le izrecno izkazani ali nesporni dokazi tožnika, ki jih je ustvaril zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja iz drugih naslovov oz. pri drugih delodajalcih. Ti dohodki morajo biti izrecno izkazani.
ZPIZ člen 105, 116, 105, 116. ZTPDR člen 34, 34/2, 34, 34/2.
prenehanje delovnega razmerja - mirovanje pravic - poklicna rehabilitacija - vrnitev na delo
V položaju, ko tožnik poklicne rehabilitacije ni uspešno dokončal, istočasno pa pogodba o napotitvi na poklicno rehabilitacijo ni bila izrecno odpovedana in se za neuspeh niso ugotavljali krivdni razlogi na strani tožnika, pritožbeno sodišče šteje, da je bilo razmerje, ki ga je urejala pogodbo o poklicni rehabilitaciji, zaključeno z ugotovitvijo pristojne službe ZPIZ, da tožnik poklicne rehabilitacije ni uspešno končal in z napotitvijo tožnika na delo k toženi stranki.
Delavec ni upravičen do takojšnjega plačila razlike v odpravnini za trajne presežke, če je z delodajalcem sklenil veljaven dogovor o odlogu plačila ter o izplačilu razlike zneska, določenega v DEM, v tolarski protivrednosti na dan plačila brez zamudnih obresti.
ZDR člen 36f, 36f/3, 36f, 36f/3. ZTPDR člen 15, 15.
plačilo odpravnine - delovna doba pri delodajalcu - prevzem delavca
V vseh primerih prevzema delavcev na delo k drugemu delodajalcu zaradi istočasnega prenosa celotne dejavnosti in sredstev zaključenega dela delovnega procesa, v katerem so dotlej prevzeti delavci delali, tako da bi ostali brez zaposlitve, če se ne bi prehodu k drugemu delodajalcu podredili, delavci z vidika kontinuitete delovne dobe ne smejo biti oškodovani, saj za takšen prehod k drugemu delodajalcu sami niso mogli vplivati in pri novem delodajalcu v bistvu nadaljujejo z dotedanjim delom, tako z vidika opravljanja dejavnosti, kot z vidika dela z dotedanjimi sredstvi.
Dogovorjeni znesek pogodbene kazni varuje morebitno pogodbenikovo odškodninsko terjatev zaradi kršitve pogodbe, v delu, v katerem to terjatev presega, pa varuje zgolj pogodbeno disciplino. Sodišče lahko na ugovor dolžnika pogodbeno kazen zniža, če spozna, da je glede na vrednost in pomen predmeta nesorazmerno visoka (274. čl. ZOR), pri čemer se upošteva razlog določitve pogodbene kazni (271. čl. ZOR). Kot kriterij za določitev višine pogodbene kazni pa se lahko upošteva tudi stopnja krivde za neizpolnitev pogodbenih določil.
Splošno pravilo o napovedi izpodbijanja sklepa skupščine, ki se nanaša na delničarja, ki je bil navzoč na skupščini d.d. velja tudi za poseben primer izpodbijanja sklepa skupščine o delitvi dobička.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSM00360
ZST člen 6, 29, 6, 29. Sodni red člen 123, 127, 354, 370, 123, 127, 354, 370.
plačilo predujma - sodni izvršitelj
Niti Zakon o pravdnem postopku (ZPP) niti Zakon o izvršilnem postopku (ZIP) ne določata, da mora stranka, ki založi predujem za pravdne ali izvršilne stroške, dokazila o tem poslati sodišču. Po 370. členu Sodnega reda mora sodna oseba v računovodstvu pisno obvestiti sodnika, ki vodi postopek, na odprte postavke sodnih pologov.
Sodišče ni dolžno samo iskati strankinega naslova, temveč ta dolžnost bremeni stranko, sodišče pa ji pomaga le, če stranka sama ne more izvedeti za naslov tistega, kateremu naj se izroči pisanje.
ZIP člen 38, 38/2, 50, 50/1-8, 53, 55a, 55a/3, 38, 38/2, 50, 50/1-8, 53, 55a, 55a/3.
sklep o izvršbi - razlogi za ugovor
Ker je dolžnik terjatev plačal po prejemu sklepa o izvršbi, pomeni, da je ugovarjal le zoper njegov izvršitveni del, ne pa tudi del, s katerim mu je bilo naloženo, naj poravna terjatev (38. člen ZIP). Dolžnikov ugovor pa smiselno predstavlja ugovorni razlog iz 8. točke 50. člena ZIP, ki preprečuje izvršbo.