sodna taksa - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - nastanek obveznosti plačila sodne takse - nastanek taksne obveznosti - taksna obveznost - izdaja plačilnega naloga za plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - upravičenost do brezplačne pravne pomoči - odločitev o ugovoru zoper plačilni nalog - brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - odločba o dodelitvi brezplačne pravne pomoči - učinkovanje odločbe - začetek učinkovanja odločbe - priznanje pravice za nazaj - oprostitev plačila sodne takse - taksne oprostitve na podlagi zakona - razveljavitev plačilnega naloga
Iz pritožbi priložene odločbe Bpp 2498/2022 z dne 29. 11. 2022, izhaja, da je bila pritožniku za postopek v zvezi s tožbo za razveljavitev sodne poravnave, ki jo obravnava Okrožno sodišče v Ljubljani, dodeljena redna brezplačna pravna pomoč in sicer od 5. 10. 2022 dalje. To pa je dejstvo, na katerega ZST-1 veže taksno oprostitev na podlagi zakona (glej tretji odstavek 10. člena ZST-1). Pritožbeno sodišče ob tem dodaja, da na tako presojo ne vpliva okoliščina, da je sodišče prve stopnje o ugovoru odločalo, ko zgoraj navedena odločba še ni bila izdana. Pritožniku je bila namreč brezplačna pravna pomoč dodeljena šele z odločbo 29. 11. 2022. Ker pa mu je bila dodeljena od 5. 10. 2022 dalje (torej za nazaj), mora to dejstvo za nazaj upoštevati tudi pritožbeno sodišče.
nalog za plačilo sodne takse - umik tožbe - ustavitev postopka po tožbi - sodna taksa za umik tožbe - zavrnitev ugovora zoper plačilni nalog - materialno sosporništvo
Tožnika sta tožbo vložila kot materialna sospornika, ker se njune zatrjevane pravice (oziroma obveznosti tožencev) opirajo na isto dejansko in pravno podlago.
Sodišče lahko terja plačilo sodne takse od vsakega od obeh tožnikov v celoti. Nobene podlage ni za to, da bi posameznemu tožniku bila odmerjena le polovična sodna taksa. Okoliščina, ki jo izpostavlja pritožnik, to je, da je sam umaknil tožbo eno leto pred drugim tožnikom, ni pravno pomembna.
odmera sodne takse - sklep o ugovoru zoper plačilni nalog - vrednost zahtevka - upoštevanje vrednosti vsakega posameznega zahtevka - različna pravna podlaga tožbenih zahtevkov - sodna taksa za pritožbo
Ker imajo zahtevki tožnika, glede katerih ta izpodbija odločitev sodišča prve stopnje in za katere je sodišče odmerilo sodno takso, različno dejansko, predvsem pa pravno podlago (prvi ima podlago v 512. členu OZ, drugi pa v 243. členu ZZK-1), je v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZPP, na katerega pri ugotavljanju vrednosti zahtevka izrecno napotuje drugi odstavek 19. člena ZST-1, za odmero takse odločilna vrednost posameznih zahtevkov.
predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - taksni zavezanec - društvo - pravna oseba zasebnega prava - pravna oseba - oprostitev plačila sodne takse pravne osebe - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - višina sodne takse
Tožeča stranka je društvo, ki je pravna oseba zasebnega prava, zato se pri odločanju o taksni oprostitve tožeče stranke uporabljajo določila ZST-1, ki se nanašajo na pravne osebe. Pravna oseba v zvezi s svojo dejavnostjo ne more biti oproščena plačila takse, ki znaša do vključno 44,00 EUR.
Dolžnik je samostojni podjetnik in že sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da v postopkih v zvezi z njegovo dejavnostjo ne more biti oproščen plačila takse, ki znaša do vključno 44,00 EUR, če je taksa višja od 44,00 EUR, mora plačati najmanj 44,00 EUR, plačila preostalega dela takse pa je lahko oproščen.
ZST-1 člen 1, 1/3, 13, 13/2. ZST-1 tarifna številka 30010.
taksna obveznost - enotni sosporniki - pritožba zoper sklep - vsebina sklepa - redni postopek - pravnomočno zaključen postopek - postopek odločanja - odločanje o plačilu sodne takse - plačilni nalog - ugovor zoper plačilni nalog
Tožnica se je pritožila zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo njen predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ki ga je vložila potem, ko je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 28. 7. 2022 (po pravnomočnem zaključku pravde) na tožnike prevalilo plačilo sodnih taks, ki bi jih sicer moral plačati toženec, če plačila ne bi bil oproščen. Sodna taksa za takšno pritožbo v zakonu ni predpisana. Sodišče prve stopnje jo je očitno napačno odmerilo s sklicevanjem na tarifno številko 30010 taksne tarife, ki za postopek o posebnih pritožbah, ki niso posebej taksirane in niso takse proste, določa takso v višini 33,00 EUR. Pri tem je prezrlo, da je po opombi 3e) tega dela tarife takso po navedeni tarifni številki treba plačati v rednem pravdnem postopku, v postopku o individualnih delovnih sporih premoženjske narave in v postopku v tistih upravnih sporih, ki niso spori v zadevah socialnega varstva. Postopki odločanja glede plačila sodnih taks torej v tej tarifni številki niso zajeti.
tek procesnih rokov med sodnimi počitnicami - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - prepozen ugovor - zavrženje ugovora - postopek zavarovanja - nujna zadeva - rok za vložitev ugovora
Pritožbeni očitek, da osemdnevni ugovorni rok v času sodnih počitnic ni tekel, je neutemeljen, saj v zadevah zavarovanja, kamor sodijo tudi začasne odredbe (upnik je v postopku predlagal izdajo začasne odredbe za varstvo koristi otrok), tudi v času sodnih počitnic procesni roki tečejo.
ZST-1 člen 19, 19/1, 19/2, 20. ZPP člen 41, 41/1, 41/2.
uveljavljanje več zahtevkov z različno dejansko in pravno podlago - opredelitev vrednosti spornega predmeta za vsakega od zahtevkov - vrednost spornega predmeta pri kumulaciji zahtevkov - določitev sodne takse glede na vrednost zahtevka
Za odmero takse ni odločilno, da se vodi en enoten postopek, kot trdi pritožba, temveč da tožniki s primarnim tožbenim zahtevkom uveljavljajo pet različnih zahtevkov - štiri zahtevke glede izbrisa hipoteke iz zemljiške knjige, ki ga vsak uveljavlja za svojo lastniško garažo, in zahtevek glede izbrisne tožbe za pripadajoče zemljišče k stavbi. Zahtevki torej nimajo iste dejanske in pravne podlage. V 20. členu ZST-1 je določeno, da se v istem postopku na isti stopnji vrednosti več spornih predmetov seštejejo, razen če zakon ne določa drugače. Ker je v 41. členu ZPP določeno, da se določi pristojnost sodišča po seštevku vrednosti vseh zahtevkov le, če tožeča stranka v tožbi zoper isto toženo stranko uveljavlja več zahtevkov, ki se opirajo na isto dejansko in pravno podlago, sicer pa se določi pristojnost po vrednosti vsakega posameznega zahtevka, uporaba 20. člena ZST-1 ne pride v poštev.
ZPP člen 108,108/5.. ZST-1 člen 11, 11/1, 12a, 12a/1.. ZUPJS člen 10, 10/2.
predlog za taksno oprostitev - zavrženje predloga za taksno oprostitev - dopolnitev predloga za taksno oprostitev - ugotavljanje materialnega položaja vlagatelja - družinski člani
Iz navedenega je mogoče sklepati, da je treba v predlogu za taksno oprostitev navesti zgolj tiste polnoletne družinske člane, ki se poleg vlagatelja upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja po ZUPJS. V to kategorijo pa toženčeva polnoletna starša, ki sta stara 64 oziroma 66 let in od katerih le mati živi na istem naslovu kot toženec (kot navedeno v pritožbi), ne spadata (toženec je star 43 let, iz podatkov spisa pa ne izhaja niti, da bi bil dolžan preživljati svoja starša, niti, da bi bila onadva dolžna preživljati njega). Zatorej toženčev predlog za taksno oprostitev ne more biti nepopoln iz razloga, ker po pozivu sodišča ni navedel podatkov o svojih družinskih članih, zlasti z ozirom na to, da ni niti poročen niti nima otrok (kot navedeno v pritožbi).
Mesečni dohodek tožnika znaša povprečno 836,97 EUR. To pa je znesek, ki je pod dvakratnikom osnovnega zneska minimalnega dohodka. Pritožbeno sodišče na podlagi zgoraj obrazloženega zato ugotavlja, da bi bila s plačilom takse v višini 6.525 EUR občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se tožnik preživlja in so torej pogoji za oprostitev plačila takse izpolnjeni.
ugovor zoper plačilni nalog - sklep o ugovoru zoper plačilni nalog - sodna taksa - ugovor tretjega - predlog tretjega za odlog izvršbe - nastanek taksne obveznosti - sodni postopek - več postopkov pred istim sodiščem - rok za plačilo sodne takse - začetek teka roka za plačilo sodne takse - pravnomočna odločitev o pravnem sredstvu - povrnitev neutemeljeno povzročenih izvršilnih stroškov - ista dejanska in pravna podlaga
Taksna obveznost nastane v vsakem posameznem sodnem, konkretno izvršilnem postopku posebej oziroma ločeno, in to za vsako vlogo oziroma procesno dejanje, za katero Taksna tarifa ZST-1 tako določa. Čeprav ista stranka oziroma udeleženec, v konkretnem primeru tretji, nastopa v več izvršilnih postopkih in v zvezi s podobno ali isto dejansko ter pravno podlago, navedeno na nastanek taksne obveznosti v ničemer ne vpliva. Nasprotno pritožbeno stališče je pravno zmotno in nima nobene podlage v določbah ZST-1. Za nastanek obveznosti plačila sodne takse tudi ni odločilno, da je izvršitelj razpisal javno dražbo za vse izvršilne zadeve skupaj. Ker so na aktivni strani v posameznih izvršilnih postopkih različne stranke, pa so nenazadnje, kot izhaja že iz izpodbijanega sklepa, kljub podobni oziroma enaki dejanski in pravni podlagi tudi možne različne procesne situacije (odvisno od (ne)aktivnosti posameznega upnika) in s tem tudi različne odločitve o ugovorih ter predlogih tretjega za odlog izvršbe.
zavrženje predloga za obročno plačilo sodne takse - fikcija umika tožbe - nastanek taksne obveznosti - rok za plačilo sodne takse po plačilnem nalogu - prepozen predlog za obročno plačilo takse
Rok za plačilo sodne takse je predpisan v prvem odstavku 34. člena ZST-1 in velja za vse taksne obveznosti po ZST-1. Takso mora taksni zavezanec plačati v roku petnajstih dni po nastanku taksne obveznosti. Taksna obveznost za takso, ki jo je treba plačati ob domnevi umika tožbe zaradi neplačila takse za postopek, nastane ob pravnomočnosti sklepa o umiku tožbe.
gospodarski spor majhne vrednosti - ugovor zoper plačilni nalog - napoved pritožbe - nastanek obveznosti plačila sodne takse - odmera sodne takse - pavšalne pritožbene navedbe
Ob vložitvi vloge, ki vsebuje napoved pritožbe, mora biti plačana sodna taksa (prvi odstavek 105.a člena ZPP). Če ustrezni procesni zakon določa napoved pritožbe (kot je to v konkretnem primeru), taksna obveznost za pritožbo nastane ob napovedi pritožbe (19. točka prvega odstavka 5. člena ZST-1).
domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi - neplačilo sodne takse - navedba pomembnih okoliščin za presojo
Pravilnost izpodbijanega sklepa o domnevi umika ugovora je odvisna izključno od obstoja predpostavk iz petega odstavka 29.b člena ZIZ (tj. neplačila sodne takse in neobstoja pogojev za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse), obstoj teh pa pritožbeno niti ni sporen. Dejstva, na katera se je v pritožbi skliceval dolžnik (tj. da je delno plačal terjatev; da se je z upnikom dogovoril za obročno odplačevanje dolga; da upnik zaradi tega nima več pravnega interesa za nadaljnji postopek; da ne more več prenašati izvršiteljev; da se ga s tem, ko se izvršba opravlja pri drugih osebah, sramoti; da mu je upnik povzročil škodo), za presojo utemeljenosti pritožbe zato niso relevantna, tudi če bi bila resnična, pa dolžnik z njimi odločitve sodišča prve stopnje ne more izpodbiti.
Ker je bil predlog tožene stranke za oprostitev sodne takse povsem nekonkretiziran, predloženi bančni računi sami po sebi ne morajo predstavljati nadomestila za pomanjkljive trditve in ne morejo pomeniti, da je že zgolj na njihovi podlagi tožena stranka upravičena do oprostitve plačila sodne takse. Bančni izpiski prikazujejo le denarne transakcije, ki bi jim tožena stranka morala dati vsebino, pa slednjega ni storila.
ZST-1 člen 11, 11/2, 12a, 12a/3. ZUPJS člen 18, 18/1, 18/1-1. ZPP člen 337.
zavrnitev predloga za taksno oprostitev - pogoji za oprostitev plačila sodnih taks na podlagi sodne odločbe - obročno plačilo sodne takse - število obrokov - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - nedopustna pritožbena novota - trditveno in dokazno breme - prepoved odtujitve - nemožnost razpolaganja s premoženjem - izjemne okoliščine
Na toženki je bilo tako trditveno kot dokazno breme glede dejstev, ki bi sodišču prve stopnje omogočala sklepanje, da obstajajo razlogi iz tretjega odstavka 12.a člena ZST-1, ki narekujejo, da se določeno premoženje ne upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja stranke. Toženka bi morala zato že v predlogu (ali priloženi izjavi) konkretizirano navesti ne le to, da nepremičnin ne more odtujiti zaradi v zemljiško knjigo vpisane prepovedi, ampak navesti in izkazati tudi upravičene razloge, ki so privedli do takega vpisa in na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da nemožnosti razpolaganja ni zakrivila sama ali njeni družinski člani po lastni volji.
ZST-1 člen 12, 12/3, 34a, 34a/1. ZPP člen 108, 108/4.
sklep o ugovoru zoper plačilni nalog - ugovor zoper plačilni nalog - ugovorni razlog - zavrženje predloga za taksno oprostitev - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - poziv na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse
Tožeča stranka po pozivu sodišča na dopolnitev predloga le tega ni dopolnila. Predlog za oprostitev plačila sodne takse je tako ostal nepopoln, zato ga je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo.