brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - premoženje prosilca - dejansko bivanje v stanovanju
Stanovanje je kot upoštevno premoženje izločeno le ob pogoju dejanskega bivanja.
Zakonski pogoj dejanskega bivanja je izpolnjen tudi v primeru, če je dejansko bivanje stranke v stanovanju prekinjeno zaradi začasnega "umika" iz stanovanja, ki ga narekuje oziroma utemeljuje konkretna življenjska situacija.
spor med operaterjem in končnim uporabnikom - zaračunavanje prejetih SMS sporočil - pravna podlaga za zaračunavanje SMS sporočil - naročniška pogodba - splošni pogoji poslovanja
Tožnik utemeljeno opozarja, da je na podlagi naročniške pogodbe dolžan operaterju plačati SMS sporočila, ki jih odpošlje. V obravnavani zadevi pa ne gre za takšna SMS sporočila, gre za SMS sporočila, ki jih je prejel in zato bi morala tožena stranka navesti pravno podlago iz naročniške pogodbe, sklenjene med tožnikom in operaterjem, ki pooblašča slednjega, da prejeta SMS sporočila zaračuna prejemniku, sklenitelju naročniškega razmerja. Da je to urejeno v splošnih pogojih v poglavju „Vsebine in storitve ponudnikov vsebin“, ni razvidno in ne pomeni utemeljitve zavrnitve.
akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - izločitev uradne osebe - zavrženje tožbe
V upravnem sporu ni mogoče izpodbijati vsakega upravnega akta, ampak le tistega, ki po materialnem kriteriju vsebuje vsebinsko odločitev o materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika.
Če gre za akte, ki pomenijo zgolj procesno odločitev, so ti lahko predmet presoje v upravnem sporu le takrat, če tako določa zakon. Sklep glede izločitve uradne osebe pomeni le procesno odločitev v postopku odločanja v zadevi nadzora nepremičninskega posredovanja. Tožnik bo lahko ugovore glede etične neprimernosti in formalne nezakonitosti izvajanja dela uradne osebe in s tem povezano nezakonitostjo upravnega akta, uveljavljal v sporu zoper dokončno upravno odločbo.
ZDavP-2 člen 6, 39, 68, 68/2, 68/5, 68/6, 69, 76, 76/1. ZUS-1 člen 20, 20/3, 52.
davčni inšpekcijski nadzor - odmera davka v posebnih primerih - prijava premoženja - ocena davčne osnove - tožbena novota
Ob nedokazanem viru sredstev oziroma nedokazanem razpolaganju s sredstvi v začetku kontroliranega obdobja davčni organ utemeljeno in skladno s stališčem sodne prakse upošteva, da nepojasnjeni vir premoženja izvira iz obdobja, v katerem je premoženje prvič razvidno oziroma izkazano.
Peti odstavek 68. člena Zakona o davčnem postopku ne določa, da se davek odmeri po povprečni stopnji dohodnine iz zadnje dohodninske odločbe, temveč po povprečni stopnji dohodnine od enoletnih dohodkov zadnjega davčnega obdobja. Ne omejuje se na napovedane dohodke, temveč določa, da se davčna stopnja določi z vštevanjem dohodkov zadnjega davčnega obdobja, tudi nenapovedanih.
ZUP člen 129, 129/4, 260, 260/1, 260/1-2, 263, 263/4, 263/5.
denacionalizacija - obnova postopka - rok za vložitev predloga za obnovo postopka - kaznivo dejanje - zavrženje predloga
V zvezi s predlogom za obnovo denacionalizacijskih postopkov po določbi 2. točke 260. člena ZUP se obstoj obnovitvenega razloga po ustaljeni sodni praksi dokazuje s pravnomočno sodbo kazenskega sodišča.
Ker tožnik za obnovo postopkov denacionalizacije po 2. točki 260. člena ZUP ni podal ustreznih navedb, niti predlagal ustreznih dokazov, je odločitev prvostopenjskega organa o zavrženju njegovega predloga za obnovo denacionalizacijskih postopkov v zvezi z razlogi, ki jih je navedel pritožbeni organ, pravilna. Glede denacionalizacije večine parcel je bilo namreč dokončno oziroma pravnomočno odločeno pred več kot tremi leti, zaradi česar je predlog za obnovo postopkov glede na določbo četrtega odstavka 263. člena ZUP prepozen.
evidentiranje zemljišča pod stavbo - aktivna legitimacija za vložitev predloga - večstanovanjska stavba
Kot večstanovanjsko stavbo iz prvega odstavka 64. člena ZEN je treba razumeti vsako stavbo z več deli stavbe, torej tudi dvostanovanjsko, saj ima tudi ta posamezne dele (stanovanjske enote) in skupne dele ter lahko urejanje medsebojnih in drugih razmerij, ki so na dvostanovanjske stavbe vezana, poteka le podobno, kot to velja za večstanovanjske stavbe, in ne kot velja za enostanovanjsko stavbo, ki po petem odstavku 3. člena SZ-1 celotna predstavlja eno stanovanje.
Prvostopenjski organ je pri preizkusu zahteve za evidentiranje zemljišča pod stavbo po tretjem odstavku 65. člena ZEN mogel šteti, da jo je vložila upravičena oseba ter postopek za evidentiranje zemljišča pod stavbo po določbah ZEN izvesti. Na odločitev v zadevi ni mogla vplivati označitev stranke z interesom v zahtevi za evidentiranje zemljišča pod stavbo ter v elaboratu kot (so)lastnice stavbe oziroma pridobiteljice stavbe ipd., saj je bistveno zgolj, da šteje za uporabnico stavbe.
evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - nestrinjanje s potekom predlagane meje - ustna obravnava - neudeležba na ustni obravnavi - domneva strinjanja s potekom predlagane meje
Noben tožnik se obravnave pred upravnim organom ni udeležil, zato je nastopila zakonska fikcija, da se s potekom predlagane meje strinjata (drugi odstavek 38. člena ZEN). Prvostopenjski organ pa imel podlago za odločitev, da se evidentira meja, urejena po podatkih zemljiškega katastra. Drugačnega poteka meje glede na katastrsko mejo ni mogoče uveljavljati v upravnem postopku, kakršen je bil postopek, v katerem je bila izdana izpodbijana odločba, ampak v sodnem postopku pred pristojnim okrajnim sodiščem.
ZIntPK člen 15. ZUP člen 82. Poslovnik komisije za preprečevanje korupcije člen 34.
vpogled v spis - upravni postopek - smiselna uporaba ZUP
Nepravilna in nezakonita je odločitev tožene stranke o zavrženju vloge za vpogled v spis z obrazložitvijo, da ne gre za upravno zadevo, zato je posledično napačno uporabljena določba 1. točke prvega odstavka 129. člena ZUP. Ob pravilni razlagi določb ZIntPK je v primeru, kot je obravnavani, treba zagotoviti uporabo ZUP, ne glede na to, da v obravnavanem primeru ne gre za upravno zadevo oz. ne glede na to, da postopek po tretji alineji prvega odstavka 34. člena Poslovnika komisije za preprečevanje korupcije ni upravni postopek. Po mnenju sodišča pravice do vpogleda v spis v konkretnem primeru ni mogoče vezati na vprašanje, ali gre za upravno zadevo ali ne, saj ZIntPK tega ne določa, pa tudi Poslovnik pravice do vpogleda v spis v teh zadevah posebej ne prepoveduje, ampak določa zgolj omejitvi glede razkritja identitete in vpogleda v spis pred koncem predhodnega preizkusa prijave, v ostalem pa napotuje na ZIntPK.
tožba v upravnem sporu - vrnitev v prejšnje stanje - uveljavljanje svoje pravice ali pravne koristi - zavrženje tožbe
Tožnik je izkazal okoliščine za utemeljitev predloga ter vrnitev v prejšnje stanje, zato je sodišče vrnitev v stanje pred zamudo dovolilo in ugotovilo, da je tožba vložena pravočasno.
Izpodbijana zavrnilna odločba, s katero je bila tožniku odklonjena BPP za zastopanje v postopku s tožbo zoper odločbo št. Bpp 630/2013 z dne 22. 8. 2013, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno na zakon oprto osebno korist, kajti postopek, za katerega je tožnik prosil za BPP, je bil namreč že pravnomočno končan. Zato je na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo treba zavreči; na tak razlog mora namreč sodišče po uradni dolžnosti paziti ves čas postopka.
dodatni davek od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov - retroaktivnost - neprava retroaktivnost - ustavna razveljavitev zakonske določbe
Razveljavitev 12. člena Zakona o dodatnem davku od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov v času finančne in gospodarske krize po odločbi Ustavnega sodišča pomeni, da ureditev ne velja za dohodke, ki so jih davčni zavezanci prejeli v času pred uveljavitvijo tega zakona, to je v času od 1. 1. 2009 do 5. 10. 2009.
Za dohodke, prejete po uveljavitvi Zakona o dodatnem davku od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov v času finančne in gospodarske krize, zakon ni retroaktiven in zato ni v nasprotju z Ustavo. Posega le v višino pričakovanega (neto) dohodka davčnih zavezancev, prejetega na podlagi pogodb, ki so bile sklenjene pred uveljavitvijo zakona. Lahko gre le za t.i. nepravo retroaktivnost, ki se presoja po načelu zaupanja v pravo iz 2. člena Ustave. Uvedba dodatnega obdavčenja temu ustavnemu načelu sama po sebi ne nasprotuje.
mednarodna zaščita - status begunca - subsidiarna zaščita - preganjanje - pregon ali kazen zaradi zavrnitve služenja vojaškega roka v spopadu - prosilec iz sirije
Toženka je z izpodbijano odločbo prošnji tožnika ugodila na način, da mu je priznala status subsidiarne zaščite za obdobje treh let, smiselno pa je zavrnila njegovo prošnjo za priznanje statusa begunca. Odločitev glede zavrnitve priznanje statusa begunca je po presoji sodišča preuranjena, ker se toženka ni opredelila do vseh navedb tožnika v postopku. Ni se namreč pravilno opredelila oziroma ni ugotavljala pogojev iz 5. alineje prvega odstavka 26. člena ZMZ, ki določa, da pregon ali kazen zaradi zavrnitve služenja vojaškega roka v spopadu, če bi služenje vojaškega roka vključevalo kazniva dejanja ali dejanja, ki spadajo med razloge za izključitev iz prvega odstavka 5. člena ZMZ, pomeni dejanje preganjanja v skladu s 1.a členom Ženevske konvencije.
ZZZDR člen 5a, 116, 119, 121, 121/2, 121/3. ZUP člen 236. Konvencija o otrokovih pravicah člen 3, 12.
zavodsko varstvo - oddaja otroka v zavod - podaljšanje zavodskega ukrepa - otrokova korist - roditeljska pravica - izvršitev odločbe
Odločitev prvostopenjskega organa, da se ukrep oddaje v zavod podaljša, je pravilna in skladna s predpisi. Ne gre za odvzem roditeljske pravice. Ukrep je bil sprejet v smislu določb Konvencije ZN o otrokovih pravicah, po kateri morajo biti otrokove koristi glavno vodilo pri vseh dejavnostih v zvezi z otroki (3. člen).
Postopek na prvi stopnji je bil pravilen. V obrazložitvi je dovolj jasno in razumljivo pojasnjeno, da gre v zadevi za mld. otroka, ki že po samem zakonu potrebuje zaščito in bi vsako odlašanje izvršitve odločbe imelo za otroka nepopravljivo škodo.
davek na dediščine in darila - davčna osnova - odpis davčnega dolga
Odpis (delni odpis, odlog in obročno plačevanje) davka je predmet samostojnega upravnega postopka, ki se začne na vlogo davčnega zavezanca in ga zato v pritožbenem postopku oziroma v upravnem sporu, v katerem se presoja pravilnost in zakonitost odločbe o odmeri davka, ni mogoče z uspehom uveljavljati.
javni razpis - opravljanje državne javne službe muzejev - merila in kriteriji javnega razpisa - načelo enakosti
Pri postopku javnega razpisa gre za poseben postopek, v katerem je enakost obravnavanja vseh, ki so se na razpis prijavili, ključnega pomena. Prijaviteljem na razpis je namreč zagotovljena pravica, da pod enakimi pogoji sodelujejo v postopku javnega razpisa in se potegujejo za dodelitev pooblastila skladno s pogoji javnega razpisa. Po navedenem se lahko enako obravnavanje vseh prijaviteljev na razpisu doseže zgolj tako, da se vsem prijavljenim zagotovi enakovredno obravnavanje. Načelo enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave RS pomeni torej nearbitrarno uporabo prava v razmerju do pravnih subjektov tudi s strani upravne oblasti. Do različnega obravnavanja enakih pravnih subjektov, torej ne sme priti samovoljno, brez razumnega in stvarnega razloga. Pri tem je ključnega pomena, da so vsi, ki so se na razpis prijavili, enako obravnavani in da jim je zagotovljena pravica, da pod enakimi pogoji sodelujejo v postopku javnega razpisa. Uspeh na javnem razpisu pa je odvisen od izpolnjevanja v razpisu v naprej natančno določenih objektivnih kriterijev in meril.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - obseg odobritve brezplačne pravne pomoči
Odločitev, s katero je tožnici omejila obseg dodeljene BPP le na pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. stopnje, je tožena stranka obrazložila, in sicer je navedla, da obstaja stvarna možnost, da bo v zadevnem pravdnem postopku sklenjena sodna poravnava še pred opredelitvijo izvedenstva o telesnih poškodbah.
dodatni davek od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov - retroaktivnost - neprava retroaktivnost - ustavna razveljavitev zakonske določbe
Ustavno sodišče RS je z odločbo I-U-158/11 z dne 28. 11. 2013 odločilo, da se 12. člen Zakona o dodatnem davku od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov v času finančne in gospodarske krize razveljavi. To pomeni, da ureditev ne velja za dohodke, ki so jih davčni zavezanci prejeli v času pred uveljavitvijo tega zakona, to je v času od 1. 1. 2009 do 5. 10. 2009 (37. točka odločbe).
upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravočasnost tožbe - napačen naslov sodišča - zavrženje tožbe
Iz prvotne pisemske ovojnice, ki je pripeta k tožbi, je sicer razvidno, da je pooblaščenec tožbo priporočeno na pošti oddal že 9. 12. 2013, vendar jo je naslovil na stari naslov sodišča, zato mu je bila vrnjena z oznako, da je naslovnik preseljen. Na novi naslov tega sodišča je bila nato poslana šele 13. 12. 2013. Ker pa je iz pravnega pouka drugostopenjske odločbe jasno razviden naslov sodišča, pri katerem je treba vložiti tožbo, sodišče te napake ni štelo za opravičljivo odvetnikovo pomoto, zato v smislu drugega odstavka 29. člena ZUS-1 tudi ni štelo, da je odvetnik tožbo vložil na dan, ki je naveden na prvotni pisemski ovojnici.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - osebni stečaj - odpust obveznosti
Tožena stranka bi morala pri odločitvi upoštevati odločbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije št. X Ips 491/2012 z dne 2. 10. 2013, ki je bila izdana pred izdajo izpodbijane odločbe. Iz navedene sodbe izhaja obrazložitev, ki narekuje drugačno pravno presojo instituta odpusta obveznosti v postopku osebnega stečaja, kot je veljal glede (ne)obstoja premoženja dolžnika v sodno upravni praksi do izdaje tega akta.
ZGO-1 člen 74c, 74c/1. ZUP člen 143, 143/6, 229, 229/2, 246, 246/1.
gradbeno dovoljenje - nezahtevni objekt - stranski udeleženec - pravni interes - občina - komunalni prispevek
Tožnica, ki je opustila vložitev zahteve za vstop v postopek na prvi stopnji, čeprav bi to lahko storila, tega ne more nadoknaditi z vložitvijo pritožbe.
Plačani komunalni prispevek ni pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja za nezahtevni objekt. Že zato tožnica nima prav niti, ko meni, da je podlaga za njeno udeležbo v postopku dejstvo, da vodi postopke odmere komunalnega prispevka tudi za nezahtevne objekte.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - podporni zid - enostavni objekt
Med strankama ni spora o tem, da obravnavani zid vsaj v delu svoje dolžine presega višino, ki bi omogočala njegovo uvrstitev med enostavne objekte in s tem gradnjo brez gradbenega dovoljenja. Podrobnejše navedbe o dimenzijah in ostalih značilnostih zidu zato niso pomembne za odločitev o nelegalnosti gradnje, temveč predstavljajo opis, pomemben izključno za identifikacijo zidu.