ZPVI člen 11, 11/6, 11/7. ZVis člen 33. ZUP člen 9, 67.
priznavanje izobraževanja za namen zaposlovanja - ugotavljanje enakovrednosti v tujini pridobljenega naslova s slovenskim znanstvenim naslovom magister znanosti - zahteva za dopolnitev vloge - primerljiv študijski program - izvajanje primerljivega študijskega programa
Če je toženka menila, da je tožničin zahtevek za priznanje enakovrednosti naslova nepopoln, bi morala tožnico pozvati na dopolnitev vloge in če je tožnica v določenem roku ne bi dopolnila, zahtevek zavreči. V tej zvezi sodišče še pojasnjuje, da postopek dopolnjevanja nepopolne vloge ni isto kot seznanitev stranke z vsemi dejstvi in okoliščinami, pomembnimi za izdajo odločbe (načelo zaslišanja stranke).
Če je tožnici že bila priznana druga stopnja izobrazbe, to še ne pomeni, da se potem ne bi mogel izpeljati postopek za ugotovitev, ali je ta stopnja v tujini pridobljene izobrazbe glede na program primerljiva s programom, ki je pri nas ustrezal za pridobitev naslova magister znanosti. Treba je namreč upoštevati, da je ugotavljanje stopnje izobrazbe en postopek, ugotavljanje enakovrednosti v tujini pridobljenega naziva s slovenskim znanstvenim naslovom pa drug postopek. Pogoj, ki ga za ugotavljanje enakovrednosti naziva postavlja ZPVI, je obstoj primerljivega izobraževalnega programa, medtem ko zakon priznavanja enakovrednosti naziva ne pogojuje z doseženo stopnjo izobrazbe. Po mnenju sodišča je treba pri ugotavljanju enakovrednosti nazivov upoštevati predvsem, ali je bilo izobraževanje v tujini po vsebini primerljivo z izobraževanjem v Republiki Sloveniji, potrebnim za pridobitev določenega strokovnega naziva. Ne more pa biti kriterij za priznanje enakovrednosti naziva pridobljena formalna stopnja izobrazbe v tujini in s tem priznana naša stopnja v okviru bolonjskega programa. Če bi bil naziv vezan zgolj na doseženo stopnjo izobrazbe, potem bi se moral primerljiv znanstveni naslov avtomatično priznati, brez vsebinske presoje študijskih programov, kar pa bi bilo v nasprotju s sedmim odstavkom 11. člena ZPVI, saj v takem primeru sploh ne bi bilo potrebno pridobiti mnenja visokošolskega zavoda, ki v Republiki Sloveniji izvaja primerljiv študijski program.
Glede razumevanja šestega in sedmega odstavka 11. člena ZPVI o tem, kaj pomeni, da se v Republiki Sloveniji izvaja primerljiv študijski program, je sodišče že zavzelo stališče, da izvajanje študijskega programa ne pomeni tega, da se mora študijski program izvajati v celoti, torej od vpisa naprej, ampak je pomembno to, da še vedno obstaja del izvajanja tega programa, kot je na primer zagovarjanje magistrskih nalog in podobno.
DDV - obračun DDV - fiktivni računi - neverodostojne listine - navidezni opravljanje dejavnosti - namen utaje DDV
Prvostopenjski organ tožniku ni priznal obračunanega DDV, saj je po opravljenem postopku ugotovil, da gre pri računih, na podlagi katerih je tožnik obračunal DDV, za fiktivne oziroma neverodostojne listine, ki ne temeljijo na resničnih transakcijah, ter gre za navidezno opravljanje dejavnosti.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - gradnja telekomunikacijskega omrežja - napačna uporaba materialnega prava
V obravnavanem primeru je sporno vprašanje, ali je prvostopenjski organ pri odločanju o dovolitvi obremenitve nepremičnine tožnice s služnostjo v javno korist ugotovil in upošteval vse zakonske pogoje po 79. členu ZEKom. Vsebina omejitve lastninske pravice, torej gradnja, postavitev, obratovanje ali vzdrževanja javnih komunikacijskih omrežij in pripadajoče infrastrukture, mora biti načrtovana in izkazana na način, da je možno v tem okviru ugotavljati, ali so izpolnjeni pogoji za nadaljnje odločanje o ustanovitvi služnosti. V konkretnem primeru se ne da preizkusiti ali so izpolnjeni pogoji iz 79. člena ZEKom, ki jih mora ugotoviti in upoštevati prvostopenjski organ pri odločanju o ustanovitvi služnosti, da je pridobitev služnosti nujen pogoj za gradnjo elektronskega komunikacijskega omrežja in pripadajoče infrastrukture in da je bila gradnja elektronskega komunikacijskega omrežja načrtovana tako, da so posegi v tujo lastnino čim manjši.
Za direktorja zavoda je lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogoje, določene z zakonom in aktom o ustanovitvi oz. statutom ali pravili zavoda. Direktorja zavoda se imenuje na podlagi javnega razpisa, če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi drugače odločeno. V razpisu se določijo pogoji, ki jih mora izpolnjevati kandidat, čas za katerega bo imenovan, rok do katerega se sprejemajo prijave kandidatov in rok, v katerem bodo prijavljeni kandidati obveščeni o izbiri. Obravnavani javni razpis je bil skladen z določbami ZUJIK, ZZ in Sklepom o ustanovitvi ter da ni bil kršen za izvedbo razpisa določen postopek. Tožena stranka je prejela tudi predhodni pozitivni mnenji sveta in strokovnega sveta javnega zavoda. Iz upravnih spisov pa tudi ne izhaja, da je bil izbran kandidat, ki ni vložil vloge v skladu z razpisom.
DDV - odmera DDV - pravica do odbitka DDV - objektivne okoliščine - subjektivni element - obrazložitev subjektivnega elementa
Pravica do odbitka vstopnega DDV je vezana na pogoje, ki jih predpisuje ZDDV-1. Davčni zavezanec sme praviloma odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da se DDV nanaša na dobavo blaga ali storitev drugega davčnega zavezanca, 2. da ima davčni zavezanec ustrezen račun, 3. da gre za dobavo tega blaga ali storitev za namene njegovih obdavčenih transakcij, 4. da ne gre za goljufijo ali zlorabo DDV oz. da davčni zavezanec ni vedel ali bi moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt, višje v dobavni verigi. Pravica do odbitka vstopnega DDV se lahko zavrne, če kateri od teh pogojev ni izpolnjen. V konkretnem primeru je relevanten razlog za zavrnitev pravice do odbitka DDV po mnenju davčnega organa izhaja predvsem v okoliščinah, ki jih je ugotovil na strani „missing trader“ družbe oz. na okoliščinah, ki se nanašajo na izdajatelja spornega računa. Slednje glede na novejšo prakso SEU pa samo po sebi ne more biti relevanten razlog za nepriznavanje pravice do odbitka DDV, če se z drugimi dejstvi ne dokaže, da je tožnik to vedel ali bi moral vedeti.
Uredba Komisije (ES) št. 175/2006 z dne 31. januarja 2006 o določitvi uvoznih dajatev iz žita člen 31, 31/2.
neposredna plačila v kmetijstvu - program razvoja podeželja - dodelitev nepovratnih sredstev - nepravilno ugotovljeno dejansko stanje
Ker je bila odločba davčnega organa z dne 11. 8. 2008, na čigar ugotovitvah temelji izpodbijani sklep (v povezavi z drugostopno odločbo in sklepom), odpravljena in zadeva vrnjena v ponovni postopek prvostopnemu davčnemu organu, to pomeni, da je odpadla dejanska podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa in ga je že iz tega razloga treba odpraviti.
dohodnina - dobiček iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - datum pridobitve nepremičnine - sklenitev sodne poravnave
Datum pridobitve kapitala po davčnih predpisih ni enak trenutku pridobitve lastninske pravice. Kot čas pridobitve kapitala šteje datum sklenitve pogodbe, ki je podlaga za pridobitev lastninske pravice.
ZMed člen 87, 87/2, 109, 109/2, 109/3, 157, 157/2. ZAvMS člen 50.
mediji - izvajanje programskih zahtev - strokovni nadzor nad izvajanjem programskih zahtev in omejitev - delež slovenskih avdiovizualnih del - pristojnost za nadzor nad izvajanjem obveznosti
Toženka ima za nadzor nad izvajanjem obveznosti, ki jih izdajateljem televizijskih programov še vedno nalaga ZMed, pooblastilo v 109. členu ZMed. Ta določba ZMed ni bila razveljavljena, temveč je zakonodajalec določil, da se preneha uporabljati za izdajatelje televizijskih programov oziroma za televizijske programe. Toženka je upravičena nadzor opraviti tudi, če izdajatelj posnetkov ne hrani oziroma jih ji ne izroči. Zato ni nerazumna razlaga toženke, da je treba 50. člen ZAvMS razlagati tako, kot je zapisan – 109. člen ZMed se preneha uporabljati v tistem delu, ki se izrecno nanaša na izdajatelje televizijskih programov, to pa sta osmi in deveti odstavek te določbe. Ob tem je treba upoštevati, da obveznost hranjenja in posredovanja posnetkov televizijskih programov za izvajalce televizijskih programov ni bila razveljavljena oziroma ni prenehala. Sedaj jim to nalagata 40. in 41. člen ZAvMS. Ker iste obveznosti ni treba določati v dveh različnih predpisih, je zakonodajalec nomotehnično to izrazil z določbo o prenehanju uporabe prejšnje določbe, tj. 109. člena ZMed.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - zazidano stavbno zemljišče - opravljanje dejavnosti državnih organov - prostorski kompleks
Sklepanje zgolj na izdano lokacijsko in gradbeno dovoljenje ne zadostuje za ugotovitev ovire po 32. Členu ZDen, torej da je sporni del nepremičnine zazidano stavbno zemljišče.
Vrnitev nepremičnine ni možna, če nepremičnina služi za dejavnost državnega organa in če bi bila zaradi njene vrnitve bistveno okrnjena možnost za opravljanje te dejavnosti. Drugi, kumulativno predpisani pogoj, je razumeti tako, da zaradi vrnitve nepremičnine izvajalec oziroma državni organ ne bi mogel poslovati in opravljati svojih nalog oziroma bi bilo njegovo delovanje okrnjeno v takšni meri, da ne bi bilo možno govoriti o njegovem normalnem delovanju. Navedene predpostavke mora dokazati zavezanec za denacionalizacijo.
Zaključek, da bi bila z vrnitvijo parcele okrnjena varnost, bi pomenil, da sporna parcela zaokrožuje prostorski kompleks policijske postaje iz navedenega razloga. Z navedenim razlogom, ki se nanaša na varnost, ki pa je utemeljen le z videonadzorom, pa prvostopenjski organ ni zadostno utemeljil podanosti določbe 4. točke prvega odstavka 19. člena ZDen. Kolikor je zatrjeval prostorsko kompleksnost z varnostjo, bi moral preizkusiti, ali bi enako lahko dosegel z drugimi oblikami varovanja, za katera pa sporna parcela ne bi bila potrebna.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - kazenski postopek
Ob oceni organa za BPP v izpodbijani odločbi, da se okoliščine od zavrnilne odločbe, št. Bpp 178/2013 z dne 3. 7. 2013, niso bistveno spremenile (zoper tožnika se (še vedno) vodi kazenski postopek zaradi storitve kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja ali maščevanja uradni osebi po prvem odstavku 299. člena KZ-1, ki sodi med lažja kazniva dejanja, zaslišanje izvršiteljev kot prič pa nedvomno ne predstavlja takega zapleta v postopku, ki bi zgolj zaradi tega zahteval, da tožnik potrebuje zagovornika, zlasti ob upoštevanja načela materialne resnice, katerega mora sodišče upoštevati po uradni dolžnosti), je pravilen tudi njegov zaključek, da pogoji za dodelitev BPP niso izpolnjeni glede na 24. člen ZBPP.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - predložitev napotnice - rok za predložitev napotnice
Ob upoštevanju začetka teka roka po petem odstavku 40. člena ZBPP je organ za BPP pravilno zaključil, da je tožnikov predlog za izplačilo nagrade prepozen. Tožnik nima prav, da je rok za vrnitev napotnice pričel teči šele, ko je 15. 5. 2013 prejel odločitev Višjega sodišča o pritožbi, na katero je podal odgovor, saj je rok za vrnitev napotnice vezan na opravo storitve, za katero je bila brezplačna pravna pomoč dodeljena. Iz prvega odstavka 40. člena ZBPP namreč ne izhaja, da bi bila popolnost napotnice vezana na datum končanja sodnega postopka oziroma na pravnomočnost in izvršljivost. To tudi ne izhaja iz 39. člena ZBPP. Tožnik zato tudi ne more uspeti z ugovorom, da postopek na prvi stopnji sploh še ni končan, saj v tem postopku oddana napotnica vsebuje stroške za opravljeno storitev vložitve odgovora na pritožbo. Ta storitev pa je bila opravljena s tem, ko je tožnik odgovor na pritožbo podal.
davčna izvršba - izjava o pobotu - prosti preudarek
Izdaja sklepa o izvršbi ne temelji na petem dostavku 97. člena ZDavP-2, prav tako odločanje po prostem preudarku ni bilo podlaga za izdajo izpodbijane odločbe. V danem primeru so bili podlaga za odločanje členi 143. in naslednji ZDavP-2, ki davčnemu organu prostega preudarka oz. diskrecijske pravice za odločanje v konkretnem primeru ne omogočajo.
ZUJF člen 100, 231, 231/2. ZVV člen 15. ZUP člen 175.
vojni veteran - zdravstveno varstvo - plačilo zdravstvenih storitev v višini do polne vrednosti storitev - pridobivanje dokazil po uradni dolžnosti
Zakonodajalec je pogoje za pridobitev pravice do plačila zdravstvenih storitev v višini do polne vrednosti storitev spremenil tako, da jo je namenil vojnim veteranom, ki so socialno ogroženi, to je tistim, ki si sami težko ali sploh ne morejo zagotoviti sredstev za plačilo te pravice.
Upravni organ ima na podlagi 175. člena ZUP v povezavi z 231. členom ZUJF (ugotovitev izpolnjevanja pogojev do plačila zdravstvenih storitev) vsa zakonska pooblastila, da po uradni dolžnosti priskrbi dokazila, v kolikor jih ne priskrbi sama stranka.
brezplačna pravna pomoč - nujna brezplačna pravna pomoč - verjetni izgled za uspeh - neupravičeno dodljena brezplačna pravna pomoč
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da niso podani pogoji za odobritev brezplačne pravne pomoči. Ugotovljeno je bilo, da je bilo o motenju posesti že odločeno. Čim je tako, pri tožnikovi prošnji ne gre za zadevo, ki ni očitno nerazumna. Tožnik ni imel verjetnega izgleda za uspeh v zadevi, v zvezi s katero je zaprosil za odobritev brezplačne pravne pomoči.
DDV - odmera DDV - pravica do odbitka DDV - objektivne okoliščine - subjektivni element - obrazložitev subjektivnega elementa
Pravica do odbitka vstopnega DDV je vezana na pogoje, ki jih predpisuje ZDDV-1. Davčni zavezanec sme praviloma odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da se DDV nanaša na dobavo blaga ali storitev drugega davčnega zavezanca, 2. da ima davčni zavezanec ustrezen račun, 3. da gre za dobavo tega blaga ali storitev za namene njegovih obdavčenih transakcij, 4. da ne gre za goljufijo ali zlorabo DDV oz. da davčni zavezanec ni vedel ali bi moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt, višje v dobavni verigi. Pravica do odbitka vstopnega DDV se lahko zavrne, če kateri od teh pogojev ni izpolnjen. V konkretnem primeru davčna organa v obravnavanem primeru posebej s subjektivnim kriterijem, torej zavedanjem tožnika o sodelovanju v davčni goljufiji, nista izrecno ukvarjala in ga tudi nista ustrezno obrazložila. V ponovnem postopku bo moral prvostopenjski organ, po morebitni dopolnitvi postopka, celovito presoditi in v svoji odločbi konkretno obrazložiti, ali so izpolnjeni pogoji za priznavanje pravice odbitka vstopnega DDV v skladu z nacionalno zakonodajo in pravom EU.
javni poziv - dodelitev sredstev zaradi škode kot posledice poplav - obrazložitev odločbe - absolutna bistvena kršitev pravil postopka
Sklep, kot je izpodbijani, mora vsebovati obrazložitev v smislu 214. člena ZUP, saj ga v nasprotnem primeru ni mogoče preizkusiti. Toženka pa v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navaja zgolj izločeno opremo, ki jo je opredelila kot neupravičeno in višino izločene škode na zalogah, ki jo je prav tako opredelila kot neupravičeno. Ne navede pa, zakaj oziroma na podlagi katerih določb in katerega predpisa šteje izločeno opremo oziroma zaloge za neupravičene. Glede na to, presoja ali je takšna odločitev pravilna, ni mogoča, saj se izpodbijanega sklepa ne da preizkusiti.
Iz odločbe o pritožbi zoper izpodbijano odločbo, ki je bila izdana med sodnim postopkom, sledi, da je bilo pritožbi ugodeno, izpodbijana odločba odpravljena in zadeva vrnjena v ponovno odločanje davčnemu organu prve stopnje. Odločbe, ki jo tožnik izpodbija s tožbo, ni več, zato na pravni položaj tožnika več ne učinkuje. Iz istega razloga tudi več ne posega v tožnikove pravice in pravna pričakovanja, ki bi jih bilo treba zavarovati v tem upravnem sporu. To pomeni, da procesna predpostavka za odločanje o tožbi iz 6. točke 36. člena ZUS-1 ni (več) izpolnjena in da zato upravni spor ni (več) dopusten.