Med strankami ni sporno, da je tožnik z vlogo z dne 3. 10. 2013 umaknil pritožbo zoper gradbeno dovoljenje. To vlogo je sicer naslovil „preklic pritožbe zoper izdajo gradbenega dovoljenja“, vendar tudi po presoji sodišča ni dvoma, da je tožnik z njo umaknil navedeno pritožbo. Samo to dejstvo pa je pomembno za presojo zakonitosti izpodbijanega sklepa.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - kazenski postopek - različna sodna praksa
Možnost dodeljevanja brezplačne pravne pomoči obdolžencem v kazenskem postopku, kljub posebnostim kazenskega postopka, ne sme biti drugačna od možnosti dodelitve brezplačne pravne pomoči toženi stranki v pravdnem postopku.
ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-12, 152, 153. ZUP člen 9, 35, 37, 37/1, 214, 214/1, 237, 237/2, 237/2-3, 237/2-7.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - kršitev pravil postopka - izločitev uradne osebe - kazenska ovadba - načelo zaslišanja stranke - ogled - gradbeno dovoljenje - skladnost gradnje z gradbenim dovoljenjem - izvršljivost odločbe - določnost predmeta inšpekcijskega ukrepa
Okoliščina, da je bila zoper inšpektorja vložena kazenska ovadba, pa čeprav v zvezi s konkretnim postopkom, sama zase še ne vzbuja objektivnega dvoma v nepristransko ravnanje uradne osebe, ki je vodila postopek in odločila na prvi stopnji. V nasprotnem primeru bi to pomenilo, da vsakršna ovadba (tudi neupravičena) pripelje do izločitve uradne osebe. S tem bi ta okoliščina dobila praktično enako težo, kot jo imajo našteti izločitveni razlogi iz 35. člena ZUP, kar pa nima podlage v zakonu.
Tožnika sta bila z vsemi ugotovitvami ogleda seznanjena in sta se o njih imela možnost pisno izjasniti. Ker jima je bilo torej na drug način omogočeno, da se izrečeta o dejstvih in okoliščinah, ugotovljenih na ogledu in o čemer je bil sestavljen zapisnik, ni bila storjena kršitev iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.
Celo če drži, kar navajata tožnika, in sicer da sta zakonito izvedla obnovo podpornih zidov (z odločbo z dne 9. 5. 2002 je bila dovoljena obnova le enega zidu – op. sodišča), da pa so v njih vpeti (so sestavni del) kletni prostori objekta, ki je predmet izpodbijane odločbe, to pomeni le, da so s tem zidovi postali sestavni del novozgrajenega objekta, za katerega tožnika nista pridobila gradbenega dovoljenja.
Za odločitev in za izvršljivost odločbe niso pomembne povsem natančne izmere, saj predstavljajo le enega od vidikov opredelitve spornih objektov, na katere se nanaša izpodbijana odločba, in katerih namen je konkretizacija nelegalne gradnje, s tem pa tudi določljivost predmeta, na katere se nanašajo izrečeni inšpekcijski ukrepi. Zato je treba zavrniti tožbeno trditev o nedoločnosti in arbitrarnosti izpodbijane odločbe.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - nezahtevni objekt - kmetijska zemljišča - skladnost projekta s prostorskim aktom - že zgrajen objekt
Presoja, ali je bilo za objekt, ki je že zgrajen, v času gradnje potrebno gradbeno dovoljenje, je stvar nadzora pristojnega gradbenega inšpektorja, in ne okoliščina, pomembna za izdajo gradbenega dovoljenja.
ZUP člen 9, 9/1, 37, 37/1, 237, 237/2, 237/2-3, 237/2-6. ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-12, 144, 146, 152, 153.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - neskladna gradnja - kršitve pravil postopka - izločitev uradne osebe - načelo zaslišanja stranke - izvršljivost ukrepa
Okoliščina, da je bila zoper inšpektorja vložena kazenska ovadba, pa čeprav v zvezi s konkretnim postopkom, sama zase še ne vzbuja objektivnega dvoma v nepristransko ravnanje uradne osebe, ki je vodila postopek in odločila na prvi stopnji. V nasprotnem primeru bi to pomenilo, da vsakršna ovadba (tudi neupravičena) pripelje do izločitve uradne osebe.
Hiter postopek sam zase ne pomeni neenakega obravnavanja v smislu drugega odstavka 14. člena Ustave RS, po katerem so pred zakonom vsi enaki.
Sodišče se ne strinja s tem, da je bil 8-dnevni rok za izjavo prekratek. Navedeni čas po presoji sodišča zadošča, da se stranka opredeli o času gradnje, o tem, ali ima zanjo gradbeno dovoljenje, glede približnih izmer objektov in njihove lege ter da komentira inšpektorjevo stališče, da se izdana dovoljenja ne nanašajo na sporno gradnjo.
Ker je bilo tožnici omogočeno, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, ugotovljenih na ogledu, in o čemer je bil sestavljen zapisnik, že zato ni bila storjena kršitev iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.
Za presojo, ali gre za katero od oblik nezakonite gradnje, je pristojen gradbeni inšpektor, to je posameznik, ki poleg splošnih pogojev za delo v državni upravi izpolnjuje še pogoje glede izobrazbe s področja gradbeništva ali arhitekture, delovnih izkušenj s področja graditve objektov in ima opravljen strokovni izpit za inšpektorja.
Ker je sodišče že zavrnilo stališče o „legalizaciji“ z lokacijskimi dovoljenji in sanacijskim PUP, se ne strinja niti s tem, da naj bi bil izrek izpodbijane odločbe neizvršljiv, ker da ni jasen obseg rušitve in vzpostavitve v prejšnje stanje. Odstraniti je treba vse v izreku navedene objekte in s tem vzpostaviti zakonito stanje, saj objektov, ki bi bili na tem mestu postavljeni legalno, ni (več).
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - nezahtevni objekt - skladnost gradnje s prostorskim aktom - kmetijsko zemljišče
Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe, se je upravni organ pri določanju območja in namena njegove rabe pravilno oprl na prostorske sestavine občinskih prostorskih aktov, navedenih v obrazložitvi, in ugotovil, da je v njih območje, kjer leži zemljišče načrtovane gradnje, opredeljeno kot območje II. kmetijskih zemljišč. Pravilnosti te ugotovitve tožnica ne oporeka. Sodišče zato le dodaja, da občina s prostorskimi akti usmerja rabo prostora na svojem območju, s tem da določa njegovo rabo in pogoje za umeščanje posegov vanj.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - vsebina prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - okoliščine in dejstva o zadevi
V obravnavani zadevi je okoliščina, na katero je organ oprl svojo odločitev, ta, da tožnica ni navedla nobenega izmed razlogov, iz katerih je po 55. členu ZIZ v izvršilnem postopku mogoče vložiti ugovor. Vendar iz upravnega spisa ne izhaja, da bi organ to okoliščino sploh ugotavljal. Iz določb ZBPP pa ne izhaja dolžnost vlagatelja, da bi relevantne „okoliščine in dejstva o zadevi“ samostojno navedel že ob vložitvi prošnje za BPP.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - kmetijska zemljišča - enostavni objekt
Že iz drugega odstavka 3. a člena ZGO-1 izhaja, da se neglede na prvi odstavek tega člena enostavni objekti ne smejo postavljati v nasprotju s prostorskim aktom. Tožnik se zato v upravnem sporu v nobenem primeru ne bi mogel uspešno sklicevati na morebitne drugačne določbe podzakonskega akta, saj bi bile takšne določbe nezakonite in bi bilo sodišče v skladu s 125. členom Ustave dolžno njihovo uporabo zavrniti (tkim. exceptio illegalis).
ZGO-1 člen 152, 157, 157/1. Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost člen 20, 20/1.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - oglasni pano - enostavni objekt - inšpekcijski zavezanec
V skladu z ustaljeno upravnosodno prakso s prenosom lastninske pravice na novega lastnika preidejo tudi obveznosti zaradi nezakonite gradnje.
Pri dvostranskem panoju se površina do 20 m2 nanaša na površino prostora z ene strani, torej se v primeru dvostranskega panoja te površine ne seštevajo.
Uredba št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/1, 28/2, 28/3.
mednarodna zaščita - pridržanje - pridržanje za namen predaje - sorazmernost in nujnost ukrepa pridržanja - otrokova korist - spor polne jurisdikcije
Po določbah 28. člena Uredbe Dublin III države članice ne smejo pridržati osebe zgolj zato, ker v zvezi z njo poteka postopek, določen v tej uredbi. Kadar pa obstaja znatna nevarnost, da bo oseba pobegnila, lahko države članice na podlagi presoje vsakega posameznega primera osebo pridržijo, da bi omogočile izvedbo postopkov za predajo v skladu z uredbo, vendar le, če je ukrep pridržanja sorazmeren in ni mogoče učinkovito uporabiti drugih manj prisilnih ukrepov; pridržanje traja čim manj časa in ne sme trajati dlje, kot je razumno potrebno za skrbno izvedbo potrebnih upravnih postopkov vse do izvršitve predaje.
Toženka v izpodbijanem sklepu ni z zadostno mero obrazložila sorazmernosti in nujnosti ukrepa pridržanja v centru za tujce. V okviru presoje pogoja sorazmernosti namreč sploh ni presodila vprašanja koristi otrok, kar sicer obvezno v vseh postopkih pred vsemi organi, v katerih so udeleženi tudi mladoletni otroci. Glede na ugotovljene dejanske okoliščine primera je sicer tudi po presoji sodišča ukrep pridržanja nujen. Vendar sodišče v okviru presoje sorazmernosti ukrepa pridržanja sodi, da je ustrezno ter da bo učinkovito pridržanje v prostorih azilnega doma, kar bo otrokom omogočilo nadaljnje obiskovanje šole oziroma vrtca in prosto gibanje na širšem območju azilnega doma ter druženje z vrstniki.
mednarodna zaščita - subsidiarna zaščita - resna škoda - individualna grožnja za življenje ali osebnost civilista zaradi samovoljnega nasilja - kriteriji za oceno stopnje samovoljnega nasilja - prosilec iz afganistana
Skladno z 3. alinejo 28. člena ZMZ resna škoda zajema resno in individualno grožnjo za življenje ali osebnost civilista zaradi samovoljnega nasilja v situacijah mednarodnega ali notranjega oboroženega spopada. Izraz "individualno" je treba razumeti tako, da zajema napade, usmerjene zoper civiliste ne glede na njihovo identiteto, kadar stopnja samovoljnega nasilja, ki je značilno za potekajoč oboroženi spopad, doseže tako visoko stopnjo, da obstajajo utemeljeni razlogi za prepričanje, da bi se civilist, če bi se vrnil v zadevno državo oziroma pokrajino, samo zaradi navzočnosti na tem ozemlju soočil z utemeljenim tveganjem, da utrpi resno škodo. Kar zadeva vprašanje, kateri elementi nasilja in kakšna stopnja intenzivnosti tega nasilja mora biti podana za podelitev subsidiarne zaščite, so najbolj pogosto uporabljeni kriteriji pri sodiščih držav članic EU: število žrtev v vojnih spopadih, število civilnih žrtev, delež razseljenega prebivalstva ter nezmožnost države zagotavljati najbolj osnovne storitve materialne infrastrukture, prava, zdravstvene pomoči, tudi dostave hrane ali pitne vode.
kataster stavb - vpis stavbe v kataster stavb - evidentiranje zemljišča pod stavbo - obnova postopka evidentiranja zemljišča pod stavbo - učinek obnove postopka
V upravnem sporu sodišče zakonitost izpodbijanega akta praviloma presoja glede na dejansko stanje ugotovljeno v času izdaje le-tega. Vendar v obravnavanem primeru glede na povezanost obeh postopkov (evidentiranje zemljišča pod stavbo in vpisa stavbe v kataster stavb) okoliščina, da je bil postopek evidentiranja zemljišča pod stavbo obnovljen in da še ni zaključen, po presoji sodišča vpliva na odločanje v postopku vpisa stavbe v kataster stavb.
mednarodna zaščita - status begunca - subsidiarna zaščita - prosilka iz bosne in hercegovine - preganjanje - preganjanje zaradi vere
Konkretni dogodki oziroma situacije, ki jih je navajala tožnica, ne ustrezajo definiciji preganjanja, kot je to opredeljeno v 26. členu ZMZ. V odločbi je bilo dovolj podrobno pojasnjeno in tudi iz priloženih dokazil izhaja, da se je policija na dogodke odzvala in da je država tožnici sposobna nuditi ustrezno zaščito pred preganjanjem s strani nedržavnih subjektov tudi v primeru, ko jo ti preganjajo zaradi vere. Tožnica tako ne izpolnjuje niti pogojev za priznanje statusa begunca niti pogojev za priznanje subsidiarne zaščite.
obsojenec - odložitev izvršitve kazni zapora - rok za vložitev prošnje za odložitev izvršitve
Ker je po prvem odstavku 25. člena ZIKS-1 prošnjo za odložitev kazni zapora treba vložiti v treh dneh po prejemu poziva za nastop kazni, če nastane razlog pozneje, tudi po tem roku, vendar pred dnevom, preden se mora zglasiti na prestajanju kazni, tožnik pa je vložil prošnjo po poteku roka iz prvega odstavka 25. člena ZIKS-1, je prvostopenjski organ ravnal pravilno, ko je njegovo prošnjo s sklepom zavrgel kot prepozno.
mednarodna zaščita - subsidiarna zaščita - resna škoda - individualna grožnja za življenje ali osebnost civilista zaradi samovoljnega nasilja - kriteriji za oceno stopnje samovoljnega nasilja - prosilec iz afganistana
Resna škoda po 3. alineji 28. člena ZMZ zajema resno in individualno grožnjo za življenje ali osebnost civilista zaradi samovoljnega nasilja v situacijah mednarodnega ali notranjega oboroženega spopada. Izraz "individualno" je treba razumeti tako, da zajema napade, usmerjene zoper civiliste ne glede na njihovo identiteto, kadar stopnja samovoljnega nasilja, ki je značilno za potekajoč oboroženi spopad, doseže tako visoko stopnjo, da obstajajo utemeljeni razlogi za prepričanje, da bi se civilist, če bi se vrnil v zadevno državo oziroma pokrajino, samo zaradi navzočnosti na tem ozemlju soočil z utemeljenim tveganjem, da utrpi resno škodo, kot je opredeljena v členu 15 (c) Direktive Sveta 2004/83. Kar zadeva vprašanje, kateri elementi nasilja in kakšna stopnja intenzivnosti tega nasilja mora biti podana za podelitev subsidiarne zaščite, so najbolj pogosto uporabljeni kriteriji pri sodiščih držav članic EU število žrtev v vojnih spopadih, število civilnih žrtev, delež razseljenega prebivalstva ter nezmožnost države zagotavljati najbolj osnovne storitve materialne infrastrukture, prava, zdravstvene pomoči, tudi dostave hrane ali pitne vode.
ničnost odločbe - razlogi za izrek ničnosti odločbe - odločba kot posledica nedovoljenega dejanja
Ničnostni razlog iz 5. točke prvega odstavka 279. člena ZUP je kot zakonski razlog za odpravo dokončne odločbe podan, če je bila odločba izdana kot posledica nekega nedovoljenega ravnanja. To pomeni, da mora biti ugotovljen predhoden obstoj nekega nedovoljenega ravnanja (druge osebe ali organa), upravna odločba pa mora biti posledica takšnega nedovoljenega ravnanja.
ZPNačrt člen 76. Odlok o merilih za odmero komunalnega prispevka in programov opremljanja za gradnjo komunalne infrastrukture za območje Občine Ormož člen 9, 9/4.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - merila za odmero komunalnega prispevka - tlorisna površina objekta in zemljišča - stroški opremljanja - obračunski stroški
Izpodbijana odločba je bila izdana na podlagi občinskega odloka, ki je podrobneje določil merila za odmero komunalnega prispevka v primeru priključitve na javno kanalizacijsko omrežje. Upravni organ je podatek o tlorisni površini objekta in tlorisni površini parcele izračunal na podlagi evidence oz. podatkov, ki jih evidentira za potrebe odmere nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Tožeča stranka zato utemeljeno ugovarja, da pri odmeri komunalnega prispevka niso bila upoštevana določila 4. odstavka 9. člena odloka, ki določajo, da podatek o tlorisni površini objekta in tlorisni površini parcele občina pridobi iz projektne dokumentacije.
Občina je javno kanalizacijsko omrežje financirala tudi s pomočjo sredstev Evropske unije, zaradi česar delež skupnih stroškov, ki se financirajo s komunalnim prispevkom, ne more biti enak obračunskim stroškom.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravica do brezplačne pravne pomoči po posebnem zakonu - obvezna obramba v kazenskem postopku
Na podlagi prvega odstavka 97. člena ZKP se obdolženca lahko oprosti plačila stroškov postopka, če mu je bil zagovornik postavljen, pa bi bilo ogroženo njegovo vzdrževanje ali vzdrževanje oseb, ki jih je obdolženec dolžan vzdrževati, če bi moral zagovorniku plačati nagrado in potrebne izdatke. V takem primeru se odvetnikovi stroški in nagrada izplačajo iz proračunskih sredstev. Gre torej za obliko brezplačne pravne pomoči, ki je urejena v posebnem zakonu.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjeten izgled za uspeh
Presoja opravičenosti dodelitve brezplačne pravne pomoči vedno vključuje tudi presojo, ali ima zadeva, v zvezi s katero se prosi brezplačna pravna pomoč, verjeten izgled za uspeh in jo je razumno sprožiti.
invalidi - prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - vrstni red plačil obveznosti - obrazložitev odločbe
Izpodbijana odločba ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih glede načina poravnavanja obveznosti s prejetimi plačili. Sklad RS za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov in tožena stranka priznavata, da je tožnik plačeval prispevke, vendar pa pri tem ne pojasnita, katere obveznosti so se v smislu 93. člena ZDavP-2 pokrivale s prejetimi plačili. Zaradi neustrezne obrazložitve odločbe ni mogoče preizkusiti.