Po določbah 87. člena ZDavP-2 je odlog davčne izvršbe možen samo do odločitve o pritožbi zoper odmerno odločbo. Ker v obravnavani zadevi ne gre za tak primer, saj je tožnik vložil pritožbo zoper sklep o zavrženju njegove zahteve za obročno plačilo dolga (in ne zoper odmerno odločbo), je pravilna odločitev upravnega organa, da se njegov zahtevek za odlog davčne izvršbe do odločitve o pritožbi zavrže.
obnova postopka - rok za vložitev predloga za obnovo postopka
V predmetni zadevi obnova postopka ni bila predlagana iz razlogov po 2., 3. ali 4. točki 260. člena ZUP, zaradi česar obnove po preteku treh let od dokončnosti odločbe ni več mogoče predlagati oziroma uvesti.
Sankcija iz 152. člena ZGO se primarno izreče investitorju oz. lastniku nedovoljene gradnje, če tega ni mogoče ugotoviti, pa lastniku zemljišča, na katerem je takšna gradnja oz. objekt.
društvo - registracija spremembe temeljnega akta društva - stranski udeleženec - pravni interes
Zgolj zatrjevanje, da so bila pri sprejemu sprememb temeljnega akta društva kršena pravila, za izkaz pravnega interesa in posledično za udeležbo v upravnem postopku registracije spremembe temeljnega akta društva ne zadostuje.
ukrepi aktivne politike zaposlovanja - vzpodbujanje samozaposlovanja - subvencija za samozaposlitev - vložitev vloge - rok za vložitev vloge
Ker je bila vloga tožnice oddana po poteku roka osmih dni po realizirani samozaposlitvi, je organ vlogo pravilno zavrgel. Tožnica je bila namreč na rok, v katerem mora oddati vlogo, opozorjena že ob podpisu zaposlitvenega načrta, ki je v skladu z določbo 48. člena ZUTD tudi podlaga za vključitev v aktivnost vzpodbujanja samozaposlovanja z dodelitvijo subvencije. Opozorilo, v kakšnem roku je potrebno vložiti vlogo in kakšne so pravne posledice v primeru zamude tega roka, pa izhaja tudi iz vloge za subvencijo za samozaposlitev.
Pravna podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa o izvršbi je bila odločba o usmeritvi otroka z dne 29. 3. 2010, ki je postala izvršljiva 2. 3. 2011. Tožnika sta zoper njo vložila tožbo. Upravno sodišče Republike Slovenije je s sodbo II U 140/2011 z dne 15. 6. 2011 tožbo tožnikov zavrnilo. Glede na omenjeno dejstvo je torej razpravljanje o potrebnosti ali nepotrebnosti usmeritve mladoletne A.A. v prilagojen program brezpredmetno.
ZBPP člen 11, 11/3, 12, 12/1, 13, 13/1. ZUJF člen 152, 152/5. ZSVarPre člen 24, 27.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca
Premoženje, ki se ne upošteva pri ugotavljanju finančnega stanja prosilca, določa ZSVarPre v 24. členu. Tako se po 2. točki prvega odstavka 24. člena ZSVarPre ne upošteva premoženje, ki daje dohodke višje od bruto minimalne plače, ki se po tem zakonu upoštevajo pri ugotavljanju lastnega dohodka. Premoženje, ki daje manjše dohodke, se torej upošteva. Organ za brezplačno pravno pomoč je torej tudi po presoji sodišča pravilno upošteval vrednost tožnikovega premoženja, ki presega znesek 13.780,00 €.
dostop do informacij javnega značaja - informacija javnega značaja - zdravstvena dokumentacija - varstvo osebnih podatkov - zaupnost pacientovih osebnih podatkov - delni dostop
Toženka je v postopku zagrešila bistveno kršitev pravil postopka, ker se odločbe ne da preizkusiti. Iz obrazložitve odločbe namreč izhaja, da tudi podatki o poškodbah, ki so predmet izreka in bi jih organ moral posredovati prosilcu, pomenijo varovane osebne podatke in s tem izjemo iz 6. člena ZDIJZ. Poleg tega se je toženka v obrazložitvi sklicevala le na določbe ZDIJZ, ni pa se opredelila do določb ZVOP-1 in ZPacP. Pacient ima pravico do zaupnosti osebnih podatkov, vključno s podatki o obisku pri zdravniku in drugih podrobnosti o svojem zdravljenju, kar je opredeljeno v 44. členu ZPacP. V 41. členu pa ta zakon ureja pravico do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo.
Delni dostop do zahtevanih podatkov v tem primeru ni mogoč, saj iz dokumentacije ni mogoče izločiti ali prekriti vsebine podatkov, ne da bi se s tem ogrozila njihova zaupnost. Tožnik je namreč zahteval podatke o točno določeni osebi z osebnimi podatki, zato tudi prikritje imena, priimka, naslova stalnega prebivališča in rojstnega datuma poškodovanca ne more prikriti njegove prepoznavnosti.
tujec - dovoljenje za začasno prebivanje - domneva nepodrejanja pravnemu redu rs - bivanje v rs brez dovoljenja za prebivanje
V postopku je bilo ugotovljeno, da tožnik že od leta 2010 v RS biva brez pravne podlage, to je brez dovoljenja za prebivanje. Zato je toženka pravilno odločila, da obstaja razlog za zavrnitev prošnje za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje iz 5. alineje prvega odstavka 55. člena ZTuj-2
davčna izvršba - ugovor zoper plačilni nalog - izpodbijanje izvršilnega naslova
S pritožbo zoper sklep o davčni izvršbi lahko uveljavljajo zgolj ugovori, ki se nanašajo na izvršbo, ne more pa se z njo izpodbijati izvršilni naslov. Ugovore zoper plačilni nalog je dopustno uveljavljati s pravnimi sredstvi po določbah Zakona o prekrških.
ZBPP člen 13. ZSVarPre člen 24, 27. ZUJF člen 152.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca
Premoženje, ki se ne upošteva v tem postopku, določa ZSVarPre v 24. členu. Tako se po 2. točki prvega odstavka 24. člena ZSVarPre ne upošteva premoženje, ki daje dohodke višje od bruto minimalne plače, ki se po tem zakonu upoštevajo pri ugotavljanju lastnega dohodka. Premoženje, ki daje manjše dohodke, se torej upošteva. Organ za brezplačno pravno pomoč je torej tudi po presoji sodišča pravilno upošteval vrednost tožnikovega premoženja, ki znaša 20.368,87 € in torej presega znesek 13.780,00 €, s tem pa pogoji za odobritev brezplačne pravne pomoči niso podani.
izvršba - sklep o dovolitvi izvršbe - postopek zaradi insolventnosti
V obravnavanem primeru je izvršilni naslov odločba upravnega organa, s katero je bila tožniku izrečena globa za prekrške, storjene v času pred uvedbo postopka prisilne poravnave, med tem ko je bila sama odločba izdana v času po začetku postopka prisilne poravnave. Primeri, ko ne velja prepoved začetka novega postopka izvršbe, so določeni v drugem odstavku 131. člena ZFPPIPP. Teh primerov pa ni mogoče širiti tudi na druge situacije oziroma navedeno določbo razlagati na način, kot je to storila tožena stranka, da za terjatve nastale po začetku postopka prisilne poravnave, navedena prepoved ne velja, ker ZFPPIPP o tem ničesar ne določa.
hišniško stanovanje - pravice uporabnikov bivših hišniških stanovanj - pridobitev nepovratnih gotovinskih in kreditnih sredstev - hišniška dela
Tožnik ugotovitev, ki izhajajo (med drugim tudi) iz pravnomočnih sodnih odločb, ne more izpodbiti z navajanjem okoliščin v zvezi s sklenitvijo pogodb o opravljanju del in predlaganimi dokazi o zaslišanju tam navedenih prič, na podlagi katerih naj bi izkazal, da do prenehanja pogodb ni prišlo po njegovi krivdi.
ZUreP-1 člen 92, 93, 100, 100/1, 110, 110/2, 110/7. EZ člen 59. SPZ člen 223, 226.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - neprava stvarna služnost - gradnja daljnovoda - nov objekt
Daljnovod kot objekt je celota stebrov in električnih vodov. Ker bo torej obstoječi daljnovod kot objekt odstranjen, je logičen zaključek, da bo zgrajen nov objekt. Ker gre za nov objekt, bi drugostopenjski organ moral ugotavljati, ali je izkazana javna korist za služnost zaradi izgradnje objekta – daljnovoda po predlagani trasi, po določbi drugega odstavka 92. člena ZUreP-1 in 93. člena tega zakona, kot to izhaja iz 100. člena ZUreP-1. To pa pomeni, da bi bilo treba javno korist ugotavljati glede na predvidenost gradbenega posega v ustreznem prostorskem aktu ter da javne koristi ni mogoče izkazovati na tak drug način, kot to meni stranka z interesom.
Pri služnostih v javno korist v smislu 110. člena ZUreP-1 gre za služnosti, ki so po svoji vsebini stvarne služnosti oziroma so posebna oblika nepravih stvarnih služnosti, urejenih v 226. členu SPZ, zanje pa se glede nastanka in prenehanja uporabljajo določbe tega zakona, ki urejajo osebne služnosti. Ne glede na navedeno pa se je glede na načelo specialnosti (3. člen SPZ), po katerem brez objekta ni stvarne pravice, mogoče opreti tudi na določbo 223. člena SPZ, po kateri stvarna služnost preneha, če je gospodujoča oziroma služeča stvar uničena; obstoječi daljnovod pa bo prenehal, saj bo porušen ter zgrajen nov.
Tožnika sta bila le predlagatelja sprožitve disciplinskega postopka, z izpodbijanim sklepom pa bi bilo lahko eventuelno poseženo le v pravice sodnega izvršitelja, če bi bil disciplinski postopek zoper njega uveden in končan z izrekom sankcije. Izpodbijani sklep tako ni z ničemer posegel v pravni položaj tožnikov.
ZUreP-1 člen 92, 93, 100, 110, 110/7. EZ člen 59, 22. ZGO-1 člen 2. SPZ člen 223, 226.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - neprava stvarna služnost - javna korist - objekt gospodarske infrastrukture - nov objekt
Daljnovod kot objekt je celota stebrov in električnih vodov. Ker bo torej obstoječi daljnovod kot objekt odstranjen, je logičen zaključek, da bo zgrajen nov objekt. Prvostopenjski organ je moral ugotavljati, ali je izkazana javna korist za služnost zaradi izgradnje objekta – daljnovoda po predlagani trasi, po drugem odstavku 92. člena ZUreP-1 in 93. člena tega zakona, kot to izhaja iz 100. člena ZUreP-1. To pa pomeni, da bi bilo treba javno korist ugotavljati glede na predvidenost gradbenega posega v ustreznem prostorskem aktu iz tretjega odstavka 93. člena ZUreP-1 (v povezavi s 109. členom ZPNačrt), kot trdi tudi tožnik, ter da javne koristi ni mogoče izkazovati na tak drug način, kot to meni stranka z interesom. Pri služnostih v javno korist v smislu 110. člena ZUreP-1 gre namreč za služnosti, ki so po svoji vsebini stvarne služnosti oziroma so posebna oblika nepravih stvarnih služnosti, urejenih v 226. členu SPZ. Za neprave stvarne služnosti pa 226. člen SPZ določa, da se zanje glede nastanka in prenehanja uporabljajo določbe tega zakona, ki urejajo osebne služnosti. Glede na načelo specialnosti (3. člen SPZ), po katerem brez objekta ni stvarne pravice, je mogoče opreti tudi na določbo 223. člena SPZ, po kateri stvarna služnost preneha, če je gospodujoča oziroma služeča stvar uničena; obstoječi daljnovod pa bo prenehal, saj bo porušen ter zgrajen nov.
imenovanje v višji naziv - delovne izkušnje - stopnja izobrazbe
Če kandidat uveljavlja delovne izkušnje z eno stopnjo nižjo izobrazbo, je treba razlagati, da mora tovrstne delovne izkušnje pridobiti na delovnih mestih kot javni uslužbenec. Gre za izjemo od zahtevanih delovnih izkušenj v isti stopnji izobrazbe. Zato je dovoljeno, da kandidat, ki kandidira na zasedbo prostega delovnega mesta v javni upravi oziroma javnem sektorju, uveljavlja delovne izkušnje, ki jih je pridobil na delovnem mestu, za katero se zahteva ena stopnja nižja izobrazba, če so te delovne izkušnje pridobljene v okviru dela v javni upravi oziroma javnem sektorju, torej na delovnem mestu kot javni uslužbenec.
ZDoh-1 člen 4, 5, 20, 118, 118/2, 267. ZDoh-1D člen 6.
dohodnina - akontacija dohodnine - vračilo plačane akontacije dohodnine - nerezident - pravna podlaga za obračun in plačilo akontacije - sprememba zakona
Tožnik je bil v skladu z določbami 4. in 5. člena ZDoh-1 kot nerezident zavezan za plačilo dohodnine (in prispevkov) od vseh dohodkov, ki imajo vir v Sloveniji in tudi od dohodkov oziroma izplačil po sodbi Delovnega in socialnega sodišča. Posebnost, ki velja za nerezidente, je v tem, da se akontacija dohodnine, ki jo plačuje med letom, ob koncu leta ne poračuna (v odmerni odločbi), temveč se šteje za dokončen davek.
Poračun plačanih akontacij, glede katerih je bila kasneje obdavčitev spremenjena, je predviden le za razmerja do davčnih zavezancev, ki so bili takrat obenem tudi zavezanci za dohodnino kot letni davek, za kar pa pri nerezidentih ne gre in da torej pravna podlaga za obračun in plačilo akontacij, ki ga je opravil izplačevalec skladno z veljavno zakonodajo, s spremembo zakona (ZDoh-1D) ni odpadla.
javni razpis - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem -razpisni pogoji - vloga za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem
Tožnica bi morala z izpolnitvijo ustreznih postavk v vlogi najprej izkazati slabe stanovanjske razmere, ki bi jo upravičevale do določenega števila točk, s katerimi bi lahko konkurirala za dodelitev stanovanja. Sam ogled stanovanja pa kot dokaz za ugotovitev dejanskega stanja ne more nadomestiti neoznačenih postavk v vlogi.