inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - ugotavljanje namembnosti objekta - posebni ugotovitveni postopek - načelo zaslišanja stranke
V obravnavani zadevi se je vodil poseben ugotovitveni postopek, zato bi moral biti upoštevan prvi odstavek 9. člena ZUP, po katerem je treba dati stranki, preden se izda odločba, možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev (zaslišanje stranke). Zato organ ni ravnal pravilno, ko tožniku ni vročil zapisnika o inšpekcijskem pregledu z dne 1. 8. 2013 in mu dal možnosti, da se izjavi o ugotovitvah glede namembnosti, to je bistveni okoliščini za odločitev v tej zadevi.
prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - gluha oseba - tolmač za znakovni jezik - bistvena kršitev pravil postopka
Tožnik je v prošnji za dodelitev BPP, v rubriki „Podatki o prosilcu“ navedel, da je gluh in zapisal ime in priimek ter telefonsko številko tolmačke za znakovni jezik. Tožena stranka tega podatka ni upoštevala, saj je iz vložene prošnje razvidno, da jo je izpolnil tožnik sam. Tožena stranka je s tem, ko tožniku ni zagotovila pravic, ki mu gredo na podlagi določbe 62. člena ZUP v povezavi z določbami ZUSZJ, kršila postopkovne določbe uporabi jezika v postopku. Po 5. točki drugega odstavka 237. člena ZUP pa se kršitev teh določb vedno šteje za bistveno kršitev postopka.
ZJU člen 158, 158/4. ZUS-1 člen 47, 47/1, 48, 48/3, 48/4.
razrešitev in imenovanje v naziv - sklep o premestitvi - predhodno vprašanje - prekinitev postopka
Pri razrešitvi in imenovanju v naziv, ki je po določbah četrtega odstavka 158. člena ZJU posledica premestitve, je odločitev v upravnem sporu odvisna od vprašanja zakonitosti sklepa o premestitvi, o katerem že teče postopek pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani. Sodišče je zato v skladu s prvim odstavkom 47. člena ter tretjim in četrtim odstavkom 48. člena ZUS-1 moralo postopek odločanja o tožbi prekiniti do pravnomočne odločitve Delovnega in socialnega sodišča.
brezplačna pravna pomoč - prosilec za brezplačno pravno pomoč - izterjava preživnine - zakoniti zastopnik otroka
Upravičenec iz materialnopravnega razmerja je v konkretnem primeru (izterjava preživnine) otrok, vendar pa bo prosilka v izvršilnem postopku imela status upnice, zato je bila odločitev tožene stranke, ki je kot upravičenko do BPP štela prosilko (zakonito zastopnico otroka), pravilna in zakonita.
Gradbeno parcelo tvori del zemljišča, na katerem stoji objekt (to je stavbišče), in del zemljišča, na katerem so površine, ki služijo temu objektu. Le tako površino je treba upoštevati pri izračunu komunalnega prispevka.
Pri gradnji gre že po naravi stvari za trajen poseg, ki lahko bistveno vpliva na način rabe nepremičnine in s tem na pravice drugih solastnikov, zato je po presoji sodišča pravico graditi mogoče izkazati le s soglasjem vseh solastnikov. Zahtevano
soglasje
solastnikov nepremičnine za vsa
gradbena
dela se lahko vsebinsko relevantno poda le takrat, ko so znane bistvene značilnosti gradnje in s tem posledice za dotedanjo rabo nepremičnine in za razmerja med solastniki.
ZBPP člen 34, 34/2, 40, 40/5. ZS člen 83, 83/1, 83/3.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - vrnitev napotnice - rok za vrnitev napotnice - sodne počitnice
Odločanje o dodelitvi BPP in posledično o vseh drugih vprašanjih, ki se nanašajo na njeno izvajanje, ureja pa jih ZBPP, ni sodna ampak upravna zadeva. Navedeno izhaja tudi iz drugega odstavka 34. člena ZBPP, ki določa, da pristojni organ postopa po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, če ta zakon ne določa drugače. Zato na tek rokov po ZBPP ne vplivajo sodne počitnice.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - ugovor zoper sklep o izvršbi - pred dnevom vložitve prošnje nastali stroški
Po drugem odstavku 11. člena ZBPP dodeljena BPP zajema le tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev BPP. Tožnica je priložila ugovora zoper sklep o dovolitvi izvršbe,ki ju je vložila še pred vložitvijo prošnje za dodelitev BPP. Glede na navedeno določbo drugega odstavka 11. člena ZBPP to pomeni, da za vložitev teh ugovorov v spornem postopku ni več mogla pridobiti BPP, toženka pa ju zato v postopku dodelitve BPP niti ni bila dolžna presojati s stališča pogoja iz prvega odstavka 24. člena ZBPP.
Če je objekt sicer zgrajen na „pravem“ zemljišču, vendar v drugačnih izmerah ali na drugi lokaciji oziroma odmikih in zato niti lega ni takšna, kot je predpisana z izdanim gradbenim dovoljenjem, in bi bilo treba odstraniti celoten objekt, ni mogoče govoriti o neskladni gradnji. Postopek zaradi neskladne gradnje je mogoče voditi le v primeru manjših sprememb pri gradnji, takih, ko je z odstranitvijo neskladnega dela lahko doseženo stanje iz gradbenega dovoljenja.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za javni sektor - postopek po uradni dolžnosti - prijavitelj
Po prvem odstavku 127. člena ZUP se upravni postopek po uradni dolžnosti začne, ko opravi pristojni organ v ta namen kakršnokoli dejanje. Ker iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je toženka z dopisom z dne 19. 11. 2012 MIZKS pozvala na posredovanje podatkov, ki se nanašajo na tožnikovo zahtevo z dne 18. 11. 2011, je s tem dejanjem začela postopek nadzora. Glede na navedeno bi morala toženka o poteku postopka obveščati tudi tožnika, ki bi imel zoper njene odločitve na voljo pravna sredstva, če bi izkazal, da se z njimi posega v njegove pravno varovane pravice ali pravne koristi.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - inšpekcijski zavezanec - skrajšani postopek - načelo zaslišanja stranke
Če je organ odločal po pravilih rednega postopka, se ne more več sklicevati na zakonska pooblastila, ki mu v tovrstnih zadevah omogočajo odločanje v skrajšanem postopku. Že iz besedila tega pooblastila („lahko“ odloča) namreč izhaja, da gre pri tem za možnost, ne pa za obvezo organa.
ničnost upravne odločbe - ničnostni razlog - stvarna pristojnost
Kršitev pravil postopka glede stvarne pristojnosti je lahko ničnostni razlog le, če bi bila odločba izdana v stvari, v kateri ni mogoče odločati v upravnem postopku. Očitno je torej, da upravna odločba, s katero so izrečeni inšpekcijski ukrepi, ne more biti nična iz razloga po 1. točki prvega odstavka 279. člena ZUP.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - objekt gospodarske javne infrastrukture - pogodba o opremljanju
Iz izpodbijanih odločb in listin v spisu izhaja, da je so prizadete stranke in občina sklenile pogodbo o opremljanju, s katero so prizadete stranke prevzele obveznost izgradnje manjkajoče komunalne infrastrukture, po njeni izgradnji pa dolžnost, da jo predajo v last in upravljanje občini, ta pa se je zavezala, da bo rabo poti določila kot pot in da jo bo hkrati kategorizirala v skladu z Odlokom o kategorizaciji občinskih cest. Zato dejstvo, da so zemljišča, na katerih bodo sporni objekti zgrajeni, zaenkrat še v zasebni lasti, ne dokazuje, da ne gre za gradnjo gospodarske javne infrastrukture.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - zamolčanje podatkov - delnice
V času vložitve zahteve za odobritev brezplačne pravne pomoči in tudi v času izdaje izpodbijane odločbe je bila tožnica lastnica vrednostnih papirjev, kot je izhajalo iz registra Centralne klirinško depotne družbe. Izguba korporacijskih pravic v omenjeni družbi (delnic) je bila namreč odvisna od pravnomočnosti potrjene prisilne poravnave, ta pa je bila potrjena šele po izdaji izpodbijane odločbe.
ZDRS člen 10, 10/1, 10/1-6, 10/6. ZKP člen 19, 19/1.
državljanstvo - sprejem v državljanstvo - pogoji za pridobitev slovenskega državljanstva - pravnomočna obsodba na zaporno kazen - uvedba kazenskega postopka - prekinitev postopka sprejema v državljanstvo
Kazenski postopek zoper tožnico v smislu 19. člena ZKP ni bil uveden, zaradi česar niso izpolnjeni pogoji za izdajo sklepa o prekinitvi postopka sprejema tožnice v slovensko državljanstvo.
upravni spor - dopustnost tožbe v upravnem sporu - pravni interes
Za tožnico je sporna odločitev davčnega organa, ki se nanaša na zadržanje zoper njo pričetega postopka davčne izvršbe za čas obročnega plačevanja dolga. Ker je bilo z izpodbijano odločitvijo odločeno v njeno korist, tožnica ne izkazuje pravnega interesa za vložitev tožbe v upravnem sporu.
upravni postopek - žalitev uradne osebe - denarna kazen
Navedbe tožeče stranke v vlogi: "V postopku zločinsko kriminalno nestrokovnega/nevestnega pristranskega, sovražnega A.A."..., ki na eni stranki in evidentno izkazuje vso kriminalno zlizanost ne/organizirane zločinske škodoželjne trojice A.A.-B.B.-C.C. in ... skorumpirane skorumpirano GPU, NPU in evidentno del Udbo politično skorumpiranega tožilstva" so hudo žaljive in nedostojne. Tožeča stranka ima v postopku pred upravnimi organi sicer pravico, da se ne strinja z njihovimi odločitvami, vendar pa mora izraziti nestrinjanje na primeren in spoštljiv način. Ugovor tožeče stranke, da naj bi gradbeni inšpektor A.A., ki je vodil izvršbo v njihovi zadevi, ravnal nezakonito, ne opravičuje tako neprimernih zapisov v dopisu.
stalno prebivališče - dejansko stalno prebivališče
Pri ugotavljanju dejanskega stalnega prebivališča je bistveno to, kje posameznik dejansko stalno prebiva, in ne okoliščina, ali tam prebiva po svoji volji.
Iz vsebine sporazuma, ki sta ga sklenila tožeča stranka in investitor, izhaja, da "odškodnina" v konkretnem primeru ni bila izplačana za pravno priznano škodo v smislu pravil civilnega prava, ki naj bi tožeči stranki nastala na osebnem premoženju, pač pa je bila izplačana zaradi investitorjeve pričakovane premoženjske koristi s čim prejšnjo legalizacijo sosednje gradnje, saj mu je sicer grozila "ogromna premoženjska škoda".
OZ člen 134, 178. ZPKor člen 2, 2/1, 2/1-3. ZUS-1 člen 2, 4. ZPP člen 19, 19/1, 23.
komisija za preprečevanje korupcije - načelno pravno mnenje - upravni spor - drugo sodno varstvo - kršitev osebnostnih pravic - stvarno pristojno sodišče
V konkretnem primeru gre za spor med fizično in pravno osebo, to je Republiko Slovenijo, ki jo zastopa Komisija za preprečevanje korupcije, ker je slednja sprejela načelno pravno mnenje, v katerem se je tožnica prepoznala in ki jo je prizadelo, o načelnem pravnem mnenju pa so pisali tudi mediji. Pri tožbi gre glede na njeno vsebino v resnici za očitek kršitve osebnostnih pravic po 134. členu OZ. Iz tožbe namreč smiselno izhaja, da se tožnica počuti prizadeto, ker je o njeni domnevni krivdi, ki jo zanika, izrazila mnenje tožena stranka. Razen tega tožnica v tožbi predlaga, da mora tožena stranka sodbo objaviti v medijih. Tak zahtevek pa je tipičen obligacijsko pravni zahtevek, kot ga določa 178. člen OZ, če gre za kršitev osebnostne pravice. Upravni spor zaradi varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin je mogoč le, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo, v konkretnem primeru pa to zagotovljeno, in sicer pred sodiščem splošne pristojnosti.