upravni postopek - žalitev uradne osebe - denarna kazen
Navedbe tožeče stranke v vlogi: "V postopku zločinsko kriminalno nestrokovnega/nevestnega pristranskega, sovražnega A.A."..., ki na eni stranki in evidentno izkazuje vso kriminalno zlizanost ne/organizirane zločinske škodoželjne trojice A.A.-B.B.-C.C. in ... skorumpirane skorumpirano GPU, NPU in evidentno del Udbo politično skorumpiranega tožilstva" so hudo žaljive in nedostojne. Tožeča stranka ima v postopku pred upravnimi organi sicer pravico, da se ne strinja z njihovimi odločitvami, vendar pa mora izraziti nestrinjanje na primeren in spoštljiv način. Ugovor tožeče stranke, da naj bi gradbeni inšpektor A.A., ki je vodil izvršbo v njihovi zadevi, ravnal nezakonito, ne opravičuje tako neprimernih zapisov v dopisu.
ZKme-1 člen 7. Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev člen 2, 2/7, 35. ZD člen 132, 145.
GERK - izbris GERK iz evidence kmetijskih gospodarstev - pravica do uporabe zemljišča - zemljišče v skupni lasti - soglasje skupnih lastnikov - umik soglasja
Zemljiškoknjižna lastnica zemljišč je pokojna, tožnik in prizadeta stranka pa sta njena zakonita dediča. V skladu z določbami ZD pokojnikova zapuščina preide po samem zakonu na dediče v trenutku njegove smrti. Do delitve zapuščine pa dediči upravljajo in razpolagajo z dediščino skupno. Navedeno pomeni, da so kmetijska zemljišča v skupni lastnini, zato bi moral tožnik za njihovo uporabo pridobiti soglasje sodedinje. Že dano soglasje pa lahko vsak lastnik tudi umakne.
Tožnica ni državljanka Republike Slovenije in tu nima stalnega oziroma začasnega prebivališča, zato bi bila upravičenka do BPP zgolj v primeru, če bi bilo ugotovljeno, da so po predpisih tožničine države, to je Republike Srbije, tudi slovenski državljani v Republiki Srbiji upravičeni do BPP. Vendar tožnica kljub pozivu toženke, naj predloži dokazilo o vloženem zaprosilu o tujem pravu pri Ministrstvu za pravosodje, tega ni predložila, iz naknadno predloženega obvestila glede obstoja vzajemnosti med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo, ki ga je izdalo omenjeno Ministrstvo, pa tudi ne izhaja, da bi med navedenima državama obstajala vzajemnost glede uveljavljanja BPP v upravnih zadevah.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - ponovna prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zavrženje prošnje - odločitev v sodnem postopku pred pravnomočno odločitvijo o prošnji za brezplačno pravno pomoč
EKČP samo za kazenski postopek izrecno predvideva pravico do BPP v 6(2)(c) členu; za ostale vrste zadev pa je po praksi ESČP to upravičenje zavarovano, če se izkaže za nujno potrebno zaradi zavarovanja poštenega postopka v zvezi z varstvom civilne pravice. Sodišče pogojev za to v obravnavani zadevi iz podatkov v spisu ne vidi, zato odločitev o tožbi v tem upravnem sporu pred izkazano pravnomočnostjo odločitve o prošnji za BPP tudi ne pomeni posega v pravico tožnika iz 6. člena MKVČP.
Pristojni organ za BPP je ugotovil, da gre za zahtevek, o katerem je že bilo odločeno ter da se finančno in premoženjsko stanje prosilca ni spremenilo, in je zato ponovno prošnjo za BPP utemeljeno zavrgel.
Tožnik je premestitev v drug zavod utemeljeval s potrebo po zagotavljanju psihiatričnega zdravljenja. Prvostopenjski organ je pridobil vsa predpisana mnenja, ki so bila negativna in so premestitvi nasprotovala, ker tožnik še ni izpolnil pogoja za pridobitev zunaj zavodskih ugodnosti. Le ob izpolnjevanju tega pogoja bi bila mogoča premestitev v odprti oddelek. Pridobitev zunaj zavodskih ugodnosti namreč pomeni, da je mogoče predvideti, da obsojenec milejšega režima prestajanja kazni ne bi zlorabil.
javni razpis - energetska sanacija javnih stavb - upravni spor - vezanost organa na pravno mnenje sodišča - spor polne jurisdikcije
V ponovljenem postopku niso bili spoštovani napotki in pravno mnenje iz sodbe naslovnega sodišča III U 89/2013-23, zato je moralo sodišče izpodbijani slep odpraviti.
V obravnavani zadevi pogoji za odločanje po prvem odstavku 65. člena ZUS-1 niso izpolnjeni, saj gre za javni razpis, na katerem vodi izbor operacij strokovna komisija, kar pomeni, da narava stvari ne dopušča odločanja sodišča.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženjsko stanje prosilca - navajanje neresničnih podatkov v izjavi o premoženjskem stanju - prepoved vložitve nove prošnje za brezplačno pravno pomoč - pravica do izjave - načelo zaslišanja stranke
Če organ za BPP po uradni dolžnosti ugotovi, da se podatki o lastništvu v prošnji ne ujemajo s podatki v javnih bazah, mora stranki omogočiti pravico do izjave že v upravnem postopku. Vendar v konkretnem primeru glede solastništva do ene četrtine nepremičnine, na kateri stoji stavba, katere tržna vrednost po podatkih GURS znaša približno 200.000 EUR in za katero je toženka ugotovila, da tožnik na tem naslovu nima prijavljenega naslova bivanja, tožnik v tožbi ne navaja ničesar, niti ni predložil nobenega dokaza v zvezi s to nepremičnino. V tem elementu spora torej tožniku ni bilo z ničemer poseženo v pravico, da se v postopku izjavi, ustrezno brani in dokazuje nasprotno, kot je ugotovila toženka.
Odločitev o prepovedi vložitve nove prošnje za BPP v obdobju 6 mesecev posega v tožnikovo ustavno pravico do učinkovitega sodnega varstva iz 23. člena Ustave v zvezi z 1. odstavkom 1. člena ZBPP. Tak poseg je dopusten in v skladu z Ustavo samo, če je skladen z načelom sorazmernosti, ki zajema strogi test presoje.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - obrazložitev odločbe
Izpodbijani sklep pavšalno in nekonkretizirano navaja, da ne gre za vrhunski projekt, ki bi uvajal nove trende v kulturni dejavnosti in da iz vloge ni razvidno, da bi uvajal in omogočal vrhunsko kulturno vsebino, ki bi zapolnjevala manjko na področju, kar je alternativna osnova za dodelitev 15 točk ne glede na izjave o mreženju. Nato skopo zaključuje, da bo investicija zagotovila le boljše delovne pogoje obstoječim kulturnim dejavnostim. Na šablonsko utemeljitev kažejo tudi identične obrazložitve za različne prijavitelje. Izpodbijani akt torej ne vsebuje elementov iz 214. člena ZUP in ne navaja konkretnih in argumentiranih razlogov za sprejeto odločitev, zato se ga ne da preizkusiti.
ZDRS člen 10, 10/1, 10/1-6, 10/6. ZKP člen 19, 19/1.
državljanstvo - sprejem v državljanstvo - pogoji za pridobitev slovenskega državljanstva - pravnomočna obsodba na zaporno kazen - uvedba kazenskega postopka - prekinitev postopka sprejema v državljanstvo
Kazenski postopek zoper tožnico v smislu 19. člena ZKP ni bil uveden, zaradi česar niso izpolnjeni pogoji za izdajo sklepa o prekinitvi postopka sprejema tožnice v slovensko državljanstvo.
ZVis člen 6, 6/2. Statut Univerze v Mariboru člen 134, 159, 160, 161.
visoko šolstvo - odvzem znanstvenega naziva - pogoji za odvzem znanstvenega naziva - meje sodnega preizkusa - uporaba določb splošnega upravnega postopka
Statut Univerze v Mariboru ureja postopek odvzema znanstvenega naziva, kar pomeni, da se ZUP uporablja le glede tistih vprašanj, ki s statutom niso posebej urejena. V postopku odvzema znanstvenega naziva tako uporaba izrednih pravnih sredstev po ZUP ni mogoča.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - zamolčanje podatkov - delnice
V času vložitve zahteve za odobritev brezplačne pravne pomoči in tudi v času izdaje izpodbijane odločbe je bila tožnica lastnica vrednostnih papirjev, kot je izhajalo iz registra Centralne klirinško depotne družbe. Izguba korporacijskih pravic v omenjeni družbi (delnic) je bila namreč odvisna od pravnomočnosti potrjene prisilne poravnave, ta pa je bila potrjena šele po izdaji izpodbijane odločbe.
OZ člen 134, 178. ZPKor člen 2, 2/1, 2/1-3. ZUS-1 člen 2, 4. ZPP člen 19, 19/1, 23.
komisija za preprečevanje korupcije - načelno pravno mnenje - upravni spor - drugo sodno varstvo - kršitev osebnostnih pravic - stvarno pristojno sodišče
V konkretnem primeru gre za spor med fizično in pravno osebo, to je Republiko Slovenijo, ki jo zastopa Komisija za preprečevanje korupcije, ker je slednja sprejela načelno pravno mnenje, v katerem se je tožnica prepoznala in ki jo je prizadelo, o načelnem pravnem mnenju pa so pisali tudi mediji. Pri tožbi gre glede na njeno vsebino v resnici za očitek kršitve osebnostnih pravic po 134. členu OZ. Iz tožbe namreč smiselno izhaja, da se tožnica počuti prizadeto, ker je o njeni domnevni krivdi, ki jo zanika, izrazila mnenje tožena stranka. Razen tega tožnica v tožbi predlaga, da mora tožena stranka sodbo objaviti v medijih. Tak zahtevek pa je tipičen obligacijsko pravni zahtevek, kot ga določa 178. člen OZ, če gre za kršitev osebnostne pravice. Upravni spor zaradi varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin je mogoč le, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo, v konkretnem primeru pa to zagotovljeno, in sicer pred sodiščem splošne pristojnosti.
davčni dolg - obročno plačilo davčnega dolga - solidarna odgovornost za plačilo obveznosti - zavrženje vloge
V postopku je bilo ugotovljeno, da je obstajala med tožnikom in A. d.o.o. povezanost, na podlagi katere 76. b člena ZDDV-1 določa, da ima za posledico solidarno odgovornost za plačilo obveznosti. Ravno zaradi ugotovljene povezanosti med tožnikom in A. d.o.o., torej situacije, ko je tožnik lahko objektivno vedel, da sodeluje pri transakcijah, katerih namen je izogibanje plačilu davka na dodano vrednost, tožnik nima statusa davčnega zavezanca, ampak le plačnika davka, zato zanj ne more uveljavljati beneficija 102. člena ZDavP-2. Prvostopni organ je pravilno uporabil 129. člen ZUP in je vlogo tožnika zavrgel, saj tožnik v omenjeni zadevi ni uveljavljal kakšne svoje pravice.
ZUS-1 člen 28, 28/3, 36, 36/1, 36/1-6. ZBPP člen 10.
brezplačna pravna pomoč - upravni spor - tožba zaradi molka organa - procesne predpostavke - zavrženje tožbe
Z zakonom določene procesne predpostavke ob vložitvi skupne tožbe prvega in drugega tožnika niso bile izpolnjene. Zatrjevanega molka organa namreč že ob vložitvi tožbe prvega tožnika ni bilo, saj je bila odločba o vlogi prvega tožnika izdana in prvemu tožniku vročena že pred vložitvijo tožbe. Zato je sodišče tožbo zavrglo kot nedovoljeno, in sicer ob smiselni uporabi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, ker očitno ne gre za poseg v pravico tožnikov, oziroma kar se tiče drugega tožnika dodatno upoštevajoč določila 10. člena ZBPP, ki med taksativno določen krog upravičencev do BPP po tem zakonu ne uvršča gospodarskih družb, kar je po svojem pravnem statusu drugi tožnik.
ZFPPIPP člen 442, 442/6, 442/10. ZDavP-2 člen 126.
davčna izvršba - izbrisana družba - aktivni družbenik izbrisane družbe - odgovornost aktivnega družbenika za obveznosti izbrisane družbe - zastaranje pravice do izterjave davka - pretrganje zastaranja
Kadar se izterjujejo neporavnane davčne obveznosti izbrisane družbe, je treba pri presoji pravočasnosti zahtevka upoštevati določbe ZDavP-2 o pretrganju zastaranja, saj je rok za uveljavitev zahtevka po svoji pravni naravi zastaralni rok, katerega tek je mogoče pretrgati ali zadržati (relativni zastaralni rok).
brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika - razlogi za razrešitev odvetnika na strani prosilca
S tem, ko je tožena stranka dva odvetnika razrešila zaradi razlogov, ki so na strani tožnice, so bili tudi po presoji sodišča izpolnjeni pogoji za uporabo določb desetega in enajstega odstavka 30. člena v zvezi s 43. členom ZBPP.
upravni spor - dopustnost tožbe v upravnem sporu - pravni interes
Za tožnico je sporna odločitev davčnega organa, ki se nanaša na zadržanje zoper njo pričetega postopka davčne izvršbe za čas obročnega plačevanja dolga. Ker je bilo z izpodbijano odločitvijo odločeno v njeno korist, tožnica ne izkazuje pravnega interesa za vložitev tožbe v upravnem sporu.
brezplačna pravna pomoč - neupravičeno prejeta brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - premoženje prosilca - nepremičnine - prepoved odtujitve ali obremenitve - načelo zaslišanja stranke
Pred izdajo odločbe, s katero je ugotovila, da tožnica ni upravičena do BPP in da jo je dolžna v roku 15 dni po pravnomočnosti odločbe vrniti, bi tožena stranka morala tožnici dati možnost, da se izreče o vrednosti svojih nepremičnin in o možnosti razpolaganja z njimi, saj je zatrjevanje tožnice, da je v zemljiški knjigi vpisana prepoved odtujitve ali obremenitve nepremičnin, relevantno pri presoji, ali tožnica res ne izpolnjuje več pogojev za dodelitev BPP.