brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov
Ker tožnica v svoji prošnji ni navedla lastništva nepremičnin, pri čemer razlog za to niti ni pomemben, saj zakon ne zahteva (več) namena, je tožena stranka po mnenju sodišča utemeljeno štela, da je tožnica relevantne podatke o svojem nepremičnem premoženju zamolčala.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženjsko stanje prosilca - navajanje neresničnih podatkov v izjavi o premoženjskem stanju - prepoved vložitve nove prošnje za brezplačno pravno pomoč - pravica do izjave - načelo zaslišanja stranke
Če organ za BPP po uradni dolžnosti ugotovi, da se podatki o lastništvu v prošnji ne ujemajo s podatki v javnih bazah, mora stranki omogočiti pravico do izjave že v upravnem postopku. Vendar v konkretnem primeru glede solastništva do ene četrtine nepremičnine, na kateri stoji stavba, katere tržna vrednost po podatkih GURS znaša približno 200.000 EUR in za katero je toženka ugotovila, da tožnik na tem naslovu nima prijavljenega naslova bivanja, tožnik v tožbi ne navaja ničesar, niti ni predložil nobenega dokaza v zvezi s to nepremičnino. V tem elementu spora torej tožniku ni bilo z ničemer poseženo v pravico, da se v postopku izjavi, ustrezno brani in dokazuje nasprotno, kot je ugotovila toženka.
Odločitev o prepovedi vložitve nove prošnje za BPP v obdobju 6 mesecev posega v tožnikovo ustavno pravico do učinkovitega sodnega varstva iz 23. člena Ustave v zvezi z 1. odstavkom 1. člena ZBPP. Tak poseg je dopusten in v skladu z Ustavo samo, če je skladen z načelom sorazmernosti, ki zajema strogi test presoje.
gradbeno dovoljenje - gradbeno dovoljenje za oporni zid - skladnost gradbenega dovoljenja s prostorskim aktom
Če je predloženi projekt izdelan v skladu s prostorskim aktom in se nanaša na nepremičnino, na kateri ima investitor pravico graditi, sta pogoja za izdajo gradbenega dovoljenja iz 1. in 6. točke prvega odstavka 66. člena ZGO-1 izpolnjena, in to ne glede na lastnosti že obstoječega objekta. Vprašanje, ali je dejansko zagrajeni objekt res tak, kot je bilo dovoljeno z gradbenim dovoljenjem, torej ali gre za neskladno ali nelegalno gradnjo, ni predmet postopka za izdajo gradbenega dovoljenja, temveč morebitnih inšpekcijskih postopkov.
davčna izvršba - začetek davčne izvršbe - izvršba na dolžnikova denarna sredstva
Izpodbijani sklep je izdal pristojen organ na podlagi izvršljivih plačilnih nalogov, iz katerih je razviden datum izvršljivosti, kar je skladno s 146. členom ZDavP-2. sklep vsebuje vse sestavine, ki jih določa 151. člen ZDavP-2. Izdan je bil na podlagi prvega odstavka 143. člena ZDavP-2, po katerem začne davčni organ davčno izvršbo, če obveznost ni plačana v predpisanem roku. Predmet presoje tega upravnega spora je izdani sklep o davčni izvršbi na dolžnikova denarna sredstva, ki pa ga kot takega tožnik pravzaprav niti ne izpodbija z razlogi, ki bi bili za presojo izpodbijanega upravnega akta relevantni.
Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o Carinskem zakoniku Skupnosti člen 365, 366. Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o Carinskem zakoniku Skupnosti člen 92, 96, 203.
V obravnavani zadevi je bila tožniku kot solidarnemu dolžniku na podlagi 213. člena CZS poleg glavnega zavezanca obračunana uvozna dajatev za blago, prijavljeno v tranzitni postopek po tranzitni deklaraciji, ker je nezakonito odstranil blago izpod carinskega nadzora in ga ni predal namembnemu carinskemu uradu v Avstriji. Iz ugotovitev dejanskega stanja izhaja, da tranzitni postopek ni bil pravilno zaključen, ker blago ni bilo predloženo namembnemu carinskemu uradu v Avstriji, ampak je šlo direktno iz Kopra v Italijo, v Rim in ni bilo predloženo namembnemu carinskemu uradu v Avstriji na Dunaju.
brezplačna pravna pomoč - obseg odobrene brezplačne pravne pomoči - delna ugoditev prošnji - pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje
Organ za BPP je z izpodbijano odločbo pravilno odobril brezplačno pravno pomoč v obsegu, ki zadosti namenu dodelitve brezplačne pravne pomoči (omogočiti dostop do sodnega varstva).
Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2009 člen 12, 12/1, 12/3, 12/4, 33, 33/7.
neposredna plačila v kmetijstvu - GERK - neskladje med prijavljeno in ugotovljeno površino - namerna kršitev
Upravni organ bi v predtisku moral pri vseh posameznih GERK-ih, pri katerih je bila ugotovljena neusklajena raba le-teh, le-to označiti. Neusklajenost rabe bi torej moral označiti pri vsakem posameznem GERK-u, pri katerem je bilo to ugotovljeno. Kar pa v predtisku za leto 2009, ki ga je prejel tožnik, ni bilo označeno. To pomeni, da sta upravna organa obeh stopenj nepravilno presodila, da je tožnik prejel predtisk z vsemi podatki. To pa bo imelo za posledico, da te nepravilnosti ne bodo mogle biti obravnavane kot namerna kršitev po določbi sedmega odstavka 33. člena Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2009.
razvrstitev obsojenca v posebej varovan oddelek - nujni ukrep - ustno izrečen ukrep - izdaja pisne odločbe
O razporeditvi obsojenca je bilo odločeno dne 10. 6. 2013, odločba pa izdana 18. 6. 2013, zato je bil spoštovan osemdnevni rok za njeno izdajo in očitana kršitev pravil postopka ni podana. Pravilno je bilo presojeno, da se tožnika na podlagi določb 206. člena ZIKS-1 razvrsti v posebej varovan oddelek zavoda. Ni namreč nevaren za druge zgolj tisti obsojenec, ki uporablja fizično silo, temveč je za nevarnega šteti tudi obsojenca, ki s svojim vedenjem sproža nasilne reakcije ter na ta način ogroža (sebe in) druge.
S tem ko je sodišče tožbo zavrnilo, ni podlage za odločanje o tožnikovi zahtevi za odškodnino.
Razpisna komisija je s točkovanjem ocenjevala, kateri od kandidatov, ki izpolnjujejo vse formalne pogoje, je ustreznejši. Izpodbijana akta je možno tudi preizkusiti, saj je navedeno kako je razpisna komisija preverjala strokovno usposobljenost kandidatov in kakšen je bil način točkovanja. Navedeni so tudi razlogi zaradi katerih je razpisna razpisna komisija dala prednost izbranemu kandidatu. Tudi sama sestava komisije ne vzbuja dvom v objektivnost in pristranost komisije. Direktorja javnega zavoda imenuje pristojni minister, ki ima pri imenovanju diskrecijsko pravico in lahko po lastni presoji imenuje vsakogar, ki izpolnjuje razpisne pogoje.
ZIntPK člen 15. ZUP člen 82. Poslovnik komisije za preprečevanje korupcije člen 34.
vpogled v spis - upravni postopek - smiselna uporaba ZUP
Nepravilna in nezakonita je odločitev tožene stranke o zavrženju vloge za vpogled v spis z obrazložitvijo, da ne gre za upravno zadevo, zato je posledično napačno uporabljena določba 1. točke prvega odstavka 129. člena ZUP. Ob pravilni razlagi določb ZIntPK je v primeru, kot je obravnavani, treba zagotoviti uporabo ZUP, ne glede na to, da v obravnavanem primeru ne gre za upravno zadevo oz. ne glede na to, da postopek po tretji alineji prvega odstavka 34. člena Poslovnika komisije za preprečevanje korupcije ni upravni postopek. Po mnenju sodišča pravice do vpogleda v spis v konkretnem primeru ni mogoče vezati na vprašanje, ali gre za upravno zadevo ali ne, saj ZIntPK tega ne določa, pa tudi Poslovnik pravice do vpogleda v spis v teh zadevah posebej ne prepoveduje, ampak določa zgolj omejitvi glede razkritja identitete in vpogleda v spis pred koncem predhodnega preizkusa prijave, v ostalem pa napotuje na ZIntPK.
ZDoh-2 člen 15, 15/4, 105, 126. ZDDPO-2 člen 58, 373.
dohodnina - akontacija dohodnine - davčna osnova - drugi dohodki - v naravi prejet dohodek
Posamezniki niso bili identificirani poimensko, kar pa ne pomeni, da ni podlage za obračun akontacije dohodnine. Ne gre za akontacijo dohodnine kot končnega davka, plačilo akontacije dohodnine je predpisano v 126. členu ZDoh-2 v zvezi z 373. členom ZDDPO-2 oziroma njegovim 58. členom.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - nepravilna uporaba materialnega prava - ustavitev prenosa ali distribucije elektrike
Toženka pri presoji razumnosti vlaganja odškodninske tožbe zaradi popolne ustavitve dobave energije (odklopa) ni upoštevala določbe drugega odstavka 76. člena Energetskega zakona, čeprav je tožnica navedla, da naj bi se dojenček zaradi mraza, ki da je bil posledica odklopa, prehladil.
dodatni davek od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov - retroaktivnost - neprava retroaktivnost - ustavna razveljavitev zakonske določbe
Razveljavitev 12. člena Zakona o dodatnem davku od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov v času finančne in gospodarske krize po odločbi Ustavnega sodišča pomeni, da ureditev ne velja za dohodke, ki so jih davčni zavezanci prejeli v času pred uveljavitvijo tega zakona, to je v času od 1. 1. 2009 do 5. 10. 2009.
Za dohodke, prejete po uveljavitvi Zakona o dodatnem davku od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov v času finančne in gospodarske krize, zakon ni retroaktiven in zato ni v nasprotju z Ustavo. Posega le v višino pričakovanega (neto) dohodka davčnih zavezancev, prejetega na podlagi pogodb, ki so bile sklenjene pred uveljavitvijo zakona. Lahko gre le za t.i. nepravo retroaktivnost, ki se presoja po načelu zaupanja v pravo iz 2. člena Ustave. Uvedba dodatnega obdavčenja temu ustavnemu načelu sama po sebi ne nasprotuje.
mednarodna zaščita - status begunca - subsidiarna zaščita - preganjanje - pregon ali kazen zaradi zavrnitve služenja vojaškega roka v spopadu - prosilec iz sirije
Toženka je z izpodbijano odločbo prošnji tožnika ugodila na način, da mu je priznala status subsidiarne zaščite za obdobje treh let, smiselno pa je zavrnila njegovo prošnjo za priznanje statusa begunca. Odločitev glede zavrnitve priznanje statusa begunca je po presoji sodišča preuranjena, ker se toženka ni opredelila do vseh navedb tožnika v postopku. Ni se namreč pravilno opredelila oziroma ni ugotavljala pogojev iz 5. alineje prvega odstavka 26. člena ZMZ, ki določa, da pregon ali kazen zaradi zavrnitve služenja vojaškega roka v spopadu, če bi služenje vojaškega roka vključevalo kazniva dejanja ali dejanja, ki spadajo med razloge za izključitev iz prvega odstavka 5. člena ZMZ, pomeni dejanje preganjanja v skladu s 1.a členom Ženevske konvencije.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - premoženje prosilca - dejansko bivanje v stanovanju
Stanovanje je kot upoštevno premoženje izločeno le ob pogoju dejanskega bivanja.
Zakonski pogoj dejanskega bivanja je izpolnjen tudi v primeru, če je dejansko bivanje stranke v stanovanju prekinjeno zaradi začasnega "umika" iz stanovanja, ki ga narekuje oziroma utemeljuje konkretna življenjska situacija.
ZJC-B člen 19, 19/3, 19/5. ZJC člen 13, 13/1. ZUreP-1 člen 92. ZUP člen 251.
razlastitev - javna korist - vodni zadrževalnik - javna cesta - odločanje organa v pritožbenem postopku
Na predmetni nepremičnini leži vodni zadrževalnik, to zemljišče pa je ograjeno z žičnato ograjo, kar pomeni, da je sporno zemljišče sestavni del avtoceste. Po določbi prvega odstavka 13. člena ZJC namreč med drugim javno cesto sestavljajo tudi naprave za odvodnjavanje ceste. To pa pomeni, da je predmetna parcela del ceste, zato je prvostopenjski organ pravilno zaključil, da je ob upoštevanju določbe tretjega odstavka 19. člena ZJC-B javna korist za razlastitev predmetne nepremičnine ugotovljena, saj je (sestavni) del avtoceste, po kateri poteka cestni promet. Ni potrebno, da bi moral cestni promet fizično potekati po predmetni parceli. Glede na določbo prvega odstavka 13. člen ZJC se namreč tudi nepremičnine, na katerih so naprave za odvodnjavanje, kar nesporno predmetna nepremičnina je, štejejo kot del ceste, kar pomeni, da je treba tudi zanje uporabiti režim ceste.
Pritožbeni organ je ravnal pravilno, ko je v odločbi druge stopnje dopolnil razloge za odločitev, in sicer v zvezi s pogojem za razlastitev po drugem odstavku 92. člena ZUreP-1. Podal je tudi pravilne razloge, in sicer, da je predmetna avtocesta že zgrajena, prav tako je že zgrajen vodni zadrževalnik, ki po določbi 13. člena ZJC sodi k avtocesti in je nujen za nemoten potek ter varnost prometa in je nesporno zgrajen na predmetnem zemljišču. Navedeno utemeljuje nujnost razlastitve in sorazmernost s posegom v zasebno lastnino. Glede na zgrajenost avtoceste in vodni zadrževalnik namreč ni druge ustrezne nepremičnine za dosego istega namena.
Ker je sporna nepremičnina še vedno v solasti tožnikov, je prvostopenjski organ imel podlago za zaključek, da so v obravnavanem primeru izpolnjeni pogoji iz 19. člena ZJC-B ter ugodil zahtevi razlastitvene upravičenke za razlastitev zgoraj navedenega zemljišča.
akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - izločitev uradne osebe - zavrženje tožbe
V upravnem sporu ni mogoče izpodbijati vsakega upravnega akta, ampak le tistega, ki po materialnem kriteriju vsebuje vsebinsko odločitev o materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika.
Če gre za akte, ki pomenijo zgolj procesno odločitev, so ti lahko predmet presoje v upravnem sporu le takrat, če tako določa zakon. Sklep glede izločitve uradne osebe pomeni le procesno odločitev v postopku odločanja v zadevi nadzora nepremičninskega posredovanja. Tožnik bo lahko ugovore glede etične neprimernosti in formalne nezakonitosti izvajanja dela uradne osebe in s tem povezano nezakonitostjo upravnega akta, uveljavljal v sporu zoper dokončno upravno odločbo.
denacionalizacija - zahteva za denacionalizacijo - podlaga za denacionalizacijo - zavrnitev zahtevka
Presoja prvostopenjskega organa, da je ob tem, ko ni bilo mogoče najti ne odločbe o prisilnem odvzemu pravice uporabe nacionaliziranega zemljišča v breme prejšnjega lastnika, ne listine, ki bi izkazovala prostovoljen prenos pravice uporabe (ali dajala podlago za tak zaključek), pravno nepomembna okoliščina, da je občina po stanju zemljiške knjige lastnica predmetne parcele, nepravilna. Kot pravno pomembna je tudi okoliščina, da je predmetno zemljišče po sedanjem stanju parkirišče, ki ga je uredila občina. Obe navedeni okoliščini skupaj pa dajeta podlago za zaključevanje o prehodu pravice uporabe od prejšnjega lastnika na občino.
Potrebno bi bilo pridobiti ter upoštevati in presoditi tudi posredne podatke, na podlagi katerih bo mogoče zaključiti o odvzemu predmetnega zemljišča iz posesti. Ob odsotnosti listinskih dokazov (odločb, pogodb) o načinu prehoda pravice uporabe ter ob posrednih dokazih, ki bi kazali na prisilen prehod, pa bi za nacionalizirano zemljišče morala veljati domneva o prisilnem odvzemu pravice uporabe, z dokaznim bremenom na tistem, ki odplačnost prenosa pravice uporabe zatrjuje, da to dokaže.
javna agencija - razrešitev člana upravnega odbora - konflikt med zasebnimi in javnimi interesi
Za člana upravnega odbora je lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje tudi pogoj neopravljanja dela oziroma dejavnosti na področju, kjer obstaja možnost konflikta med njegovimi zasebnimi in javnimi interesi na strani javne agencije. Dovolj je obstoj možnosti na abstraktni in ne na konkretni ravni. Le na ta način je mogoče odvrniti vse morebitne pomisleke glede (ne)pristranskosti delovanja posameznega člana upravnega odbora agencije. Tožeča stranka bi se morala, če bi se hotela izogniti vsakršnemu objektivnemu dvomu o nepristranosti, iz odločanja izločiti. Zaradi slednjega (in ne zgolj zato, ker je zaposlena na fakulteti) pri njej obstaja možnost konflikta interesov med zasebnim interesom in javnim interesom javne agencije. Tožena stranka tožniku ni dolžna dokazati, da je deloval pristransko v konkretni zadevi (za to so predvideni drugi postopki), pač pa, da obstajajo okoliščine za možnost takega delovanja.
davek od dobička iz kapitala - prodaja vrednostnih papirjev in drugih deležev - kršitev materialnega zakona - odprava odločbe po nadzorstveni pravici - zamenjava kapitala - čas odsvojitve kapitala
Ne gre za situacijo iz tretjega odstavka 97. člena ZDavP-2, ki omogoča prenos izgube, dosežene z odsvojitvijo kapitala, v naslednje davčno obdobje. Organ prve stopnje je ravnal v nasprotju s 97. členom ZDoh-2, ko je davčno izgubo, doseženo z odsvojitvijo delnic v letu 2007, upošteval pri izračunu davčne osnove od dobička iz kapitala za leto 2008. Gre za kršitev materialnih določb zakona (ZDoh-2), kršitev materialnega prava pa predstavlja po določbah 88. člena ZDavP-2 razlog za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici. Pri tem, za razliko od ureditve po ZUP, ni potrebno, da je kršitev materialnega prava očitna. To pa pomeni, da le-ta ni nujno neposredno povezana s končno odločitvijo v zadevi, temveč se lahko ugotavlja tudi posredno, preko (očitno) in z odločitvijo neposredno povezane nepravilne ugotovitve dejanskega stanja.
Tudi v primeru zamenjave kapitala se v skladu s 102. členom ZDoh-2 upošteva kot čas odsvojitve datum sklenitve pogodbe, na podlagi katere je bil kapital odsvojen in ne vpis družbe v sodni register.