Iz vsebine sporazuma, ki sta ga sklenila tožeča stranka in investitor, izhaja, da "odškodnina" v konkretnem primeru ni bila izplačana za pravno priznano škodo v smislu pravil civilnega prava, ki naj bi tožeči stranki nastala na osebnem premoženju, pač pa je bila izplačana zaradi investitorjeve pričakovane premoženjske koristi s čim prejšnjo legalizacijo sosednje gradnje, saj mu je sicer grozila "ogromna premoženjska škoda".
ZDavP-2 člen 101. Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku člen 29, 37, 38.
odpis davčnega dolga - pogoji za odpis - finančni pogoj - izredni odpis davčnega dolga
Tožnica pogojev za odpis ali delni odpis zapadle davčne obveznosti ne izpolnjuje. Njeni prejemki so namreč v času 6 mesecev pred vložitvijo vloge presegli predpisan dohodkovni kriterij za odpis ali delni odpis davčnega dolga iz 37. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku, tožnica pa tudi ne izpolnjuje pogojev iz 38. člena pravilnika za izredni odpis davčnega dolga.
ZUS-1 člen 28, 28/3, 36, 36/1, 36/1-6. ZBPP člen 10.
brezplačna pravna pomoč - upravni spor - tožba zaradi molka organa - procesne predpostavke - zavrženje tožbe
Z zakonom določene procesne predpostavke ob vložitvi skupne tožbe prvega in drugega tožnika niso bile izpolnjene. Zatrjevanega molka organa namreč že ob vložitvi tožbe prvega tožnika ni bilo, saj je bila odločba o vlogi prvega tožnika izdana in prvemu tožniku vročena že pred vložitvijo tožbe. Zato je sodišče tožbo zavrglo kot nedovoljeno, in sicer ob smiselni uporabi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, ker očitno ne gre za poseg v pravico tožnikov, oziroma kar se tiče drugega tožnika dodatno upoštevajoč določila 10. člena ZBPP, ki med taksativno določen krog upravičencev do BPP po tem zakonu ne uvršča gospodarskih družb, kar je po svojem pravnem statusu drugi tožnik.
brezplačna pravna pomoč - obseg odobrene brezplačne pravne pomoči - delna ugoditev prošnji - pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje
Organ za BPP je z izpodbijano odločbo pravilno odobril brezplačno pravno pomoč v obsegu, ki zadosti namenu dodelitve brezplačne pravne pomoči (omogočiti dostop do sodnega varstva).
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - nujna brezplačna pravna pomoč - izjemna brezplačna pravna pomoč
Organ za BPP je ugotovil, da tožnikova pokojnina presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, zato je na podlagi drugega odstavka 13. člena ZBPP, ker je s tem tožnik presegel dohodkovni cenzus, njegove prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči v različnih postopkih utemeljeno zavrnil. Ta pogoj je lahko upošteval tudi v zvezi z njegovo prošnjo za dodelitev nujne brezplačne pravne pomoči, saj so mu bili znani vsi dohodki tožnika.
Tožnik se ne more sklicevati, da so relevantna dejstva, ki bi ga morebiti opravičevala, da bi bil upravičen do izredne brezplačne pravne pomoči, splošno znana dejstva, torej dejstva, ki jih ne bi bil dolžan izkazati.
zagotavljanje delavcev drugemu delodajalcu - vpis v register pravnih in fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti - prepoved opravljanja dejavnosti
V danem primeru gre za napotitev delavcev k uporabniku, pri katerem ti delavci začasno delajo, kot to določa 163. člen ZUTD. Tožnik je svoje zaposlene delavce posredoval na delu uporabniku, pri čemer pa za opravljanje dejavnosti zagotavljanja delavcev drugemu delodajalcu ni bil vpisan v register, kot to določa prvi odstavek 168. člena ZUTD. Glede na kršitev materialnega predpisa, to je določbe 168. člena ZUTD, je prvostopenjski organ na podlagi pooblastil iz 15. člena ZID pravilno izdal izpodbijano odločbo in tožniku naložil, da mora takoj opustiti zagotavljanje dela svojih zaposlenih delavcev drugemu delodajalcu.
odmera davka v posebnih primerih - prijava premoženja - prirast premoženja - pogoji za uvedbo postopka - dokazno breme
Predhodna prijava premoženja ni pogoj za uvedbo postopka. K prijavi premoženja se po določbah 69. člena ZDavP-2 lahko pozove zavezanca šele, ko se ugotovi, da gre za primer iz 68. člena istega zakona.
Organ prepričljivo zaključi, da tožnik posojilnega razmerja ni dokazal, zato je njegova trditev o obstoju posojila v znesku 80 000,00 EUR pri ugotavljanju prirasta premoženja ne upošteva. Tožnik ima prav, ko navaja, da ne more biti za odločitev bistveno, da obveznosti iz naslova posojila ni navedel že v teku postopka, nima pa prav, ko trdi, da okoliščina o tem, kdaj je bila s posamičnim dejstvom seznanjena tožena stranka, ne sme vplivati na presojo. Tudi okoliščine v tej zvezi so lahko relevantne za odločitev, še zlasti ob dejstvu, da tožnik tudi v tožbi ne pojasni, zakaj je posojilo prvič omenil v pripombah. Prav tako ima tožnik prav, ko navaja, da rok vračila, obrestna mera in zavarovanje posojila niso bistveni elementi posojilnega razmerja. Ugotavlja se le, da sklenitev posojilne pogodbe brez navedenih elementov z vidika posojilodajalca oziroma z ekonomskega vidika ni razumljiva. Isto velja glede (ustnega) sklepanja posojilne pogodbe. Kljub temu, da ne gre za kršitve zakona, pa vse navedeno predstavlja niz okoliščin, ki vzbujajo dvom v obstoj posojilnega razmerja, in ki ob upoštevanju ugotovitve, da gre pri zatrjevanem posojilnem razmerju za poslovanje z gotovino ter da o toku denarja ni listinskih dokazil, kar utemeljuje zaključek davčnega organa.
davčna izvršba - začetek davčne izvršbe - izvršba na dolžnikova denarna sredstva
Izpodbijani sklep je izdal pristojen organ na podlagi izvršljivih plačilnih nalogov, iz katerih je razviden datum izvršljivosti, kar je skladno s 146. členom ZDavP-2. sklep vsebuje vse sestavine, ki jih določa 151. člen ZDavP-2. Izdan je bil na podlagi prvega odstavka 143. člena ZDavP-2, po katerem začne davčni organ davčno izvršbo, če obveznost ni plačana v predpisanem roku. Predmet presoje tega upravnega spora je izdani sklep o davčni izvršbi na dolžnikova denarna sredstva, ki pa ga kot takega tožnik pravzaprav niti ne izpodbija z razlogi, ki bi bili za presojo izpodbijanega upravnega akta relevantni.
Med strankama je sporno, ali je tožnica ravnala v skladu z izrekom osnovne odločbe in v treh dneh po prejemu odločbe prenehala z uporabo nepoštene poslovne prakse v prodajalni, ki jo je vršila z oglaševanjem cenovne prednosti za blago, ki ga je prodajala v tej prodajalni z oglaševanjem navideznega in neresničnega znižanja prodajnih cen s tem, ko je na plakatih izobešenih na izložbi prodajalne in na letakih in etiketah, ki so postavljeni poleg artiklov v prodajalni, oglaševala visoke popuste pri prodaji blaga in na tak način prikazovala nižanje cen. Tožnica ni upoštevala izvršljive osnovne odločbe, zato so podani vsi pogoji za izvršbo.
DDV - odmera DDV - pravica do odbitka DDV - objektivne okoliščine - subjektivni element - obrazložitev subjektivnega elementa
Pravica do odbitka vstopnega DDV je vezana na pogoje, ki jih predpisuje ZDDV-1. Davčni zavezanec sme praviloma odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da se DDV nanaša na dobavo blaga ali storitev drugega davčnega zavezanca, 2. da ima davčni zavezanec ustrezen račun, 3. da gre za dobavo tega blaga ali storitev za namene njegovih obdavčenih transakcij, 4. da ne gre za goljufijo ali zlorabo DDV oz. da davčni zavezanec ni vedel ali bi moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt, višje v dobavni verigi. Pravica do odbitka vstopnega DDV se lahko zavrne, če kateri od teh pogojev ni izpolnjen. V konkretnem primeru se davčna organa v obravnavanem primeru posebej s subjektivnim kriterijem, torej zavedanjem tožnika o sodelovanju v davčni goljufiji, nista izrecno ukvarjala in ga tudi nista ustrezno obrazložila. V ponovnem postopku bo moral prvostopenjski organ, po morebitni dopolnitvi postopka, celovito presoditi in v svoji odločbi konkretno obrazložiti, ali so izpolnjeni pogoji za priznavanje pravice odbitka vstopnega DDV v skladu z nacionalno zakonodajo in pravom EU.
Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2009 člen 12, 12/1, 12/3, 12/4, 33, 33/7.
neposredna plačila v kmetijstvu - GERK - neskladje med prijavljeno in ugotovljeno površino - namerna kršitev
Upravni organ bi v predtisku moral pri vseh posameznih GERK-ih, pri katerih je bila ugotovljena neusklajena raba le-teh, le-to označiti. Neusklajenost rabe bi torej moral označiti pri vsakem posameznem GERK-u, pri katerem je bilo to ugotovljeno. Kar pa v predtisku za leto 2009, ki ga je prejel tožnik, ni bilo označeno. To pomeni, da sta upravna organa obeh stopenj nepravilno presodila, da je tožnik prejel predtisk z vsemi podatki. To pa bo imelo za posledico, da te nepravilnosti ne bodo mogle biti obravnavane kot namerna kršitev po določbi sedmega odstavka 33. člena Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2009.
Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o Carinskem zakoniku Skupnosti člen 365, 366. Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o Carinskem zakoniku Skupnosti člen 92, 96, 203.
V obravnavani zadevi je bila tožniku kot solidarnemu dolžniku na podlagi 213. člena CZS poleg glavnega zavezanca obračunana uvozna dajatev za blago, prijavljeno v tranzitni postopek po tranzitni deklaraciji, ker je nezakonito odstranil blago izpod carinskega nadzora in ga ni predal namembnemu carinskemu uradu v Avstriji. Iz ugotovitev dejanskega stanja izhaja, da tranzitni postopek ni bil pravilno zaključen, ker blago ni bilo predloženo namembnemu carinskemu uradu v Avstriji, ampak je šlo direktno iz Kopra v Italijo, v Rim in ni bilo predloženo namembnemu carinskemu uradu v Avstriji na Dunaju.
ZJC-B člen 19, 19/3, 19/5. ZJC člen 13, 13/1. ZUreP-1 člen 92. ZUP člen 251.
razlastitev - javna korist - vodni zadrževalnik - javna cesta - odločanje organa v pritožbenem postopku
Na predmetni nepremičnini leži vodni zadrževalnik, to zemljišče pa je ograjeno z žičnato ograjo, kar pomeni, da je sporno zemljišče sestavni del avtoceste. Po določbi prvega odstavka 13. člena ZJC namreč med drugim javno cesto sestavljajo tudi naprave za odvodnjavanje ceste. To pa pomeni, da je predmetna parcela del ceste, zato je prvostopenjski organ pravilno zaključil, da je ob upoštevanju določbe tretjega odstavka 19. člena ZJC-B javna korist za razlastitev predmetne nepremičnine ugotovljena, saj je (sestavni) del avtoceste, po kateri poteka cestni promet. Ni potrebno, da bi moral cestni promet fizično potekati po predmetni parceli. Glede na določbo prvega odstavka 13. člen ZJC se namreč tudi nepremičnine, na katerih so naprave za odvodnjavanje, kar nesporno predmetna nepremičnina je, štejejo kot del ceste, kar pomeni, da je treba tudi zanje uporabiti režim ceste.
Pritožbeni organ je ravnal pravilno, ko je v odločbi druge stopnje dopolnil razloge za odločitev, in sicer v zvezi s pogojem za razlastitev po drugem odstavku 92. člena ZUreP-1. Podal je tudi pravilne razloge, in sicer, da je predmetna avtocesta že zgrajena, prav tako je že zgrajen vodni zadrževalnik, ki po določbi 13. člena ZJC sodi k avtocesti in je nujen za nemoten potek ter varnost prometa in je nesporno zgrajen na predmetnem zemljišču. Navedeno utemeljuje nujnost razlastitve in sorazmernost s posegom v zasebno lastnino. Glede na zgrajenost avtoceste in vodni zadrževalnik namreč ni druge ustrezne nepremičnine za dosego istega namena.
Ker je sporna nepremičnina še vedno v solasti tožnikov, je prvostopenjski organ imel podlago za zaključek, da so v obravnavanem primeru izpolnjeni pogoji iz 19. člena ZJC-B ter ugodil zahtevi razlastitvene upravičenke za razlastitev zgoraj navedenega zemljišča.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - nepravilna uporaba materialnega prava - ustavitev prenosa ali distribucije elektrike
Toženka pri presoji razumnosti vlaganja odškodninske tožbe zaradi popolne ustavitve dobave energije (odklopa) ni upoštevala določbe drugega odstavka 76. člena Energetskega zakona, čeprav je tožnica navedla, da naj bi se dojenček zaradi mraza, ki da je bil posledica odklopa, prehladil.
ZDoh-2 člen 15, 15/4, 105, 126. ZDDPO-2 člen 58, 373.
dohodnina - akontacija dohodnine - davčna osnova - drugi dohodki - v naravi prejet dohodek
Posamezniki niso bili identificirani poimensko, kar pa ne pomeni, da ni podlage za obračun akontacije dohodnine. Ne gre za akontacijo dohodnine kot končnega davka, plačilo akontacije dohodnine je predpisano v 126. členu ZDoh-2 v zvezi z 373. členom ZDDPO-2 oziroma njegovim 58. členom.
javna agencija - razrešitev člana upravnega odbora - konflikt med zasebnimi in javnimi interesi
Za člana upravnega odbora je lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje tudi pogoj neopravljanja dela oziroma dejavnosti na področju, kjer obstaja možnost konflikta med njegovimi zasebnimi in javnimi interesi na strani javne agencije. Dovolj je obstoj možnosti na abstraktni in ne na konkretni ravni. Le na ta način je mogoče odvrniti vse morebitne pomisleke glede (ne)pristranskosti delovanja posameznega člana upravnega odbora agencije. Tožeča stranka bi se morala, če bi se hotela izogniti vsakršnemu objektivnemu dvomu o nepristranosti, iz odločanja izločiti. Zaradi slednjega (in ne zgolj zato, ker je zaposlena na fakulteti) pri njej obstaja možnost konflikta interesov med zasebnim interesom in javnim interesom javne agencije. Tožena stranka tožniku ni dolžna dokazati, da je deloval pristransko v konkretni zadevi (za to so predvideni drugi postopki), pač pa, da obstajajo okoliščine za možnost takega delovanja.
Razpisna komisija je s točkovanjem ocenjevala, kateri od kandidatov, ki izpolnjujejo vse formalne pogoje, je ustreznejši. Izpodbijana akta je možno tudi preizkusiti, saj je navedeno kako je razpisna komisija preverjala strokovno usposobljenost kandidatov in kakšen je bil način točkovanja. Navedeni so tudi razlogi zaradi katerih je razpisna razpisna komisija dala prednost izbranemu kandidatu. Tudi sama sestava komisije ne vzbuja dvom v objektivnost in pristranost komisije. Direktorja javnega zavoda imenuje pristojni minister, ki ima pri imenovanju diskrecijsko pravico in lahko po lastni presoji imenuje vsakogar, ki izpolnjuje razpisne pogoje.
davek od dobička iz kapitala - prodaja vrednostnih papirjev in drugih deležev - kršitev materialnega zakona - odprava odločbe po nadzorstveni pravici - zamenjava kapitala - čas odsvojitve kapitala
Ne gre za situacijo iz tretjega odstavka 97. člena ZDavP-2, ki omogoča prenos izgube, dosežene z odsvojitvijo kapitala, v naslednje davčno obdobje. Organ prve stopnje je ravnal v nasprotju s 97. členom ZDoh-2, ko je davčno izgubo, doseženo z odsvojitvijo delnic v letu 2007, upošteval pri izračunu davčne osnove od dobička iz kapitala za leto 2008. Gre za kršitev materialnih določb zakona (ZDoh-2), kršitev materialnega prava pa predstavlja po določbah 88. člena ZDavP-2 razlog za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici. Pri tem, za razliko od ureditve po ZUP, ni potrebno, da je kršitev materialnega prava očitna. To pa pomeni, da le-ta ni nujno neposredno povezana s končno odločitvijo v zadevi, temveč se lahko ugotavlja tudi posredno, preko (očitno) in z odločitvijo neposredno povezane nepravilne ugotovitve dejanskega stanja.
Tudi v primeru zamenjave kapitala se v skladu s 102. členom ZDoh-2 upošteva kot čas odsvojitve datum sklenitve pogodbe, na podlagi katere je bil kapital odsvojen in ne vpis družbe v sodni register.
denacionalizacija - zahteva za denacionalizacijo - podlaga za denacionalizacijo - zavrnitev zahtevka
Presoja prvostopenjskega organa, da je ob tem, ko ni bilo mogoče najti ne odločbe o prisilnem odvzemu pravice uporabe nacionaliziranega zemljišča v breme prejšnjega lastnika, ne listine, ki bi izkazovala prostovoljen prenos pravice uporabe (ali dajala podlago za tak zaključek), pravno nepomembna okoliščina, da je občina po stanju zemljiške knjige lastnica predmetne parcele, nepravilna. Kot pravno pomembna je tudi okoliščina, da je predmetno zemljišče po sedanjem stanju parkirišče, ki ga je uredila občina. Obe navedeni okoliščini skupaj pa dajeta podlago za zaključevanje o prehodu pravice uporabe od prejšnjega lastnika na občino.
Potrebno bi bilo pridobiti ter upoštevati in presoditi tudi posredne podatke, na podlagi katerih bo mogoče zaključiti o odvzemu predmetnega zemljišča iz posesti. Ob odsotnosti listinskih dokazov (odločb, pogodb) o načinu prehoda pravice uporabe ter ob posrednih dokazih, ki bi kazali na prisilen prehod, pa bi za nacionalizirano zemljišče morala veljati domneva o prisilnem odvzemu pravice uporabe, z dokaznim bremenom na tistem, ki odplačnost prenosa pravice uporabe zatrjuje, da to dokaže.
razvrstitev obsojenca v posebej varovan oddelek - nujni ukrep - ustno izrečen ukrep - izdaja pisne odločbe
O razporeditvi obsojenca je bilo odločeno dne 10. 6. 2013, odločba pa izdana 18. 6. 2013, zato je bil spoštovan osemdnevni rok za njeno izdajo in očitana kršitev pravil postopka ni podana. Pravilno je bilo presojeno, da se tožnika na podlagi določb 206. člena ZIKS-1 razvrsti v posebej varovan oddelek zavoda. Ni namreč nevaren za druge zgolj tisti obsojenec, ki uporablja fizično silo, temveč je za nevarnega šteti tudi obsojenca, ki s svojim vedenjem sproža nasilne reakcije ter na ta način ogroža (sebe in) druge.
S tem ko je sodišče tožbo zavrnilo, ni podlage za odločanje o tožnikovi zahtevi za odškodnino.