zahteva za varstvo zakonitosti - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kršitev pravic do obrambe na glavni obravnavi - obvezna obramba
Določba 1. odstavka 70. člena ZKP se mora uporabiti že takrat, kadar je obdolženec nezmožen za uspešno obrambo, ne pa šele takrat, kadar je popolnoma nezmožen za vsakršno obrambo.
imetnik stanovanjske pravice - razveza izvenzakonske skupnosti - sporazum o imetništvu stanovanjske pravice - najemna pogodba
Po razpadu izvenzakonske skupnosti se je glede nadaljnje uporabe dotlej skupnega stanovanja odločalo v nepravdnem postopku le, če med dotedanjima partnerjema o tem ni bilo soglasja (prim. 1. in 2. odst. v zvezi s 5. odst. 17. čl. ZSR). Če spora med dotedanjima partnerjema ni bilo, je za pridobitev stanovanjske pravice zadoščal njun sporazum (1. odst. v zvezi s 5. odst. 17. čl. ZSR). Soglasje bivšega imetnika stanovanjske pravice k partnerjevi nadaljnji uporabi stanovanja pa je bilo moč izraziti tudi s prostovoljno opustitvijo uporabe stanovanja. Če pa je bila tožnica ob uveljavitvi SZ imetnica stanovanjske pravice, lahko od bivšega stanodajalca zahteva, da z njo sklene najemno pogodbo po 147. čl. SZ.
zahteva za varstvo zakonitosti - kršitev materialnega zakona
Ker v izpodbijani odločbi ni navedena storitev konkretnega dejanja, ki bi se moglo po zakonu opredeliti kot prekršek, ampak samo okrnjen prepis zakonskega besedila, ter v zvezi s tem tudi ni nobene utemeljitve z navedbo dokaza oziroma vsebina zagovora je treba šteti, da ni bilo storjeno nobeno tako dejanje, katero bi se moglo opredeliti kot prekršek.
Po 29. členu zakona o varstvu pred požarom (Uradni list SRS, št. 2/76 in 15/84) lahko požarni inšpektor odredi inšpekcijski ukrep preureditve dimnega odvoda le, če gre za zagotovitev varnosti pred požarom, ne more pa ga odrediti zato, ker glede priključitve kurilne naprave, ki zahteva sanacijo dimnega odvoda, ni soglasja solastnikov skupne dimovodne naprave.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - če ima sodba pomanjkljivosti zaradi katerih se ne more preizkusiti - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
Sodišče prve stopnje dela svoje zaključke o tem, da tožeča stranka priposestvovanja ni dokazala, le na podlagi navedb strank in predloženega izpiska iz zemljiške knjige. Neizvajanje vseh ostalih dokazov pa utemeljuje s tem, da tožnik ni založil predujma za zunanje poslovanje. Ker sodba ne vsebuje ocene dokazov, ki jih je predložil tožnik za zatrjevano priposestvovanje, v njej ni razlogov o odločilnih dejstvih in je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 13. točki 2. odst. 354. člena ZPP. Taka napaka pa je tudi v sodbi sodišča druge stopnje, ki bi moralo omenjeno kršitev sodišča prve stopnje upoštevati po uradni dolžnosti (2. odst. 365. člena ZPP).
parcelacija - sprememba stanja in zamejičenje meje med parcelami po pravnomočni sodbi
Nova mejna črta med parcelama tožnika in njegovega soseda je bila ugotovljena s pravnomočno sodbo nepravdnega sodišča. Zato je toženi upravni organ mejo pravilno določil na podlagi 30. člena ZZK.
podnajemno razmerje - odpoved podnajemne pogodbe - predkupna pravica najemnika - pravica do odkupa stanovanja po SZ
Po ugotovitvah obeh sodišč je tožnica pridobila lastnino na hiši, kjer se nahaja sporni prostor. Okoliščina, da je toženec v času tega spora v drugi pravdi uveljavljal predkupno pravico v smislu 23. člena Zakona o pravicah na delih stavb (Ur. l. RS št. 19/76), na tožničino pravico do razpolaganja s spornim prostorom ni mogla vplivati. Tožnica je kot lastnica hiše in pravna naslednica najemodajalke od toženca v tej pravdi tako utemeljeno zahtevala izpraznitev in izročitev spornega prostora. Po nadaljnjih pravno pravilnih ugotovitvah sodišč prve in druge stopnje je namreč na podlagi tožničine odpovedi že pred vložitvijo predmetne tožbe tudi poteklo najemno razmerje iz pogodbe, sklenjene med tožničino pravno prednico in tožencem. Glede na ugotovitve obeh sodišč, da sporni prostor ne predstavlja stanovanja, temveč le njegov del, se je toženec v tem postopku tudi neutemeljeno skliceval na pravico do odkupa spornega prostora v smislu 149. člena Stanovanjskega zakona (Ur. l. RS št. 18/91).
odklonitev sklenitve prodajne pogodbe - stanovanje v hiši predvideni za rušenje
Sodba sodišča druge stopnje se sklicuje na odlok tožene stranke o zazidalnem načrtu (objavljenem v Uradnih objavah 17/92), ki pa je začel veljati šele po uveljavitvi SZ (19.10.1991). Sodišče druge stopnje tako ni ugotavljalo, ali je ovira za uveljavitev pravice tožnikov do nakupa spornih stanovanj iz 1. odst. 129. člena navedenega zakona obstajala tudi ob njegovi uveljavitvi oz. kasneje vse do poteka 30 dnevnega roka, v katerem je lastnik stanovanja dolžan skleniti kupoprodajno pogodbo potem, ko je upravičenec vložil zahtevo za prodajo stanovanja (5. odst. 117. člena SZ). Pravno zmotno je bilo zato uporabljeno določilo 1. odst. 129. člena SZ, zaradi česar drugostopno sodišče svoje odločitve ni utemeljilo s pravno odločilnimi dejstvi; to narekuje ponovno presojo zadeve v ponovljenem postopku na podlagi navedenega pravnega izhodišča.
UPRAVNI SPOR - BANČNO JAVNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK
VS10526
ZBH člen 69, 70, 71, 72, 73, 74, 75, 76, 77, 78. ZBS člen 55.ZUP člen 209, 209/2. ZUS (1977) člen 60. ZPP (1977) člen 188.
dovoljenje za poslovanje hranilnice - pogoji za poslovanje - dovoljenje je upravni akt - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - združitev upravnih sporov v enoten postopek
Dovoljenje za poslovanje hranilnice je upravna odločba, kar pomeni da se dejansko stanje ugotavlja v upravnem postopku, obrazložitev odločbe pa mora imeti vsebino, določeno v 2. odstavku 209. člena ZUP. Banka Slovenije je pooblaščena, da predpiše natančnejše pogoje za poslovanje, ne pa vsebinsko novih pogojev. V konkretnem upravnem postopku se merila ne določajo, ampak le predpisana merila ugotavljajo.
Stranka, ki zamudi rok za ugovor iz 1. odstavka 56. člena zakona o davkih občanov, ne more ugovarjati neobstoja dolga v pritožbi proti odločbi, izdani na podlagi 57. člena istega zakona.
davek od dohodka iz premoženja - najemnina za oddajanje poslovnih prostorov - davčna osnova - kršitev pravil postopka
Ker z zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 34/91) glede davka od dohodka iz premoženja ni določena izjema, velja za plačilo davka od najemnine, plačane v letu 1991 za več let, določba 65. člena zakona o dohodnini iz leta 1990. To pomeni, da davčno osnovo predstavlja sorazmerni del najemnine, ki odpade na posamezno leto.
lokacijsko dovoljenje - dolgoročni družbeni plan kot podlaga za lokacijsko dovoljenje - neusklajen srednjeročni družbeni plan - izvajanje prostorskega izvedbenega akta
Dolgoročni družbeni plan ni neposredna podlaga za izdajo lokacijskega dovoljenja. Čeprav srednjeročni družbeni plan še ni usklajen s spremembami dolgoročnega družbenega plana, se lahko izvajajo prostorski izvedbeni akti, ki niso v nasprotju z veljavnim srednjeročnim družbenim planom.
davek od dohodkov iz dejavnosti - odprava odločbe po nadzorstveni pravici - očitna kršitev materialnega zakona - pojem očitne kršitve
Očitne kršitve materialnega zakona ni mogoče izvajati na posreden način s preverjanjem dejanskega stanja, ugotovljenega v odločbi, čeprav ima nepravilno ali nepopolno ugotovljeno dejansko stanje za posledico kršitev materialnega zakona.
ukrep urbanističnega inšpektorja - odstranitev pomožnega objekta in vzpostavitev zemljišča v prejšnje stanje - nemožnost graditve
Če po predpisih, izdanih na podlagi zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84 do št. 26/90), objekta določene vrste sploh ni mogoče graditi, izda urbanistični inšpektor inšpekcijski ukrep na podlagi 73. člena tega zakona.
Ugotovljene dejanske okoliščine niso nudile podlage za zaključek, da gre za trajnejšo življenjsko skupnost in zato ni bila ugotovljena tožničina dedna pravica po 2. odst. 10. člena zakona o dedovanju.
zastaranje - čas, ki je potreben za zastaranje - splošni zastaralni rok
Poleg drugih ugovorov je tožena stranka tekom postopka pred sodiščem prve stopnje podala tudi ugovor, da je pravica tožeče stranke zahtevati izpolnitev obveznosti prenehala zaradi zastaranja (1. odstavek 360. člena ZOR). Glede na ta ugovor je sodišče prve stopnje utemeljeno najprej ugotavljalo obstoj ali neobstoj tistih pravnoodločilnih dejstev, ki so odločilna za materialnopravno presojo utemeljenosti oziroma neutemeljenosti tega ugovora. Pri tem je, na podlagi dokazne ocene izvedenih dokazov, ki je tožeča stranka z revizijo ne more izpodbiti (3. odstavek 385. člena ZPP) najprej ugotovilo, da med pravdnima strankama v letu 1986 dogovor, na podlagi katerega bi morala tožena stranka tožeči stranki namesto plačila za opravljeno delo izročiti les za ostrešje hiše, ni bil sklenjen. Nadalje je ugotovilo, da je tožnik vsa dela, katerih plačilo v tej pravdni zadevi zahteva, opravil v začetku pomladi leta 1985. Tožba pa je bila vložena 14.6.1990. Od začetka pomladi leta 1985, ko je tožnik kot upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti (plačilo za opravljeno delo) pa do vložitve tožbe (14.6.1990) je tako brez dvoma potekel celo najdaljši petletni splošni zastaralni rok, ki ga pozna naše pravo (371. člen ZOR).