zakup - najemna pogodba - poslovni prostori - postopek v gospodarskih sporih - subjektivni (personalni) kriterij
S sklenitvijo najemne pogodbe sta stranki uredili medsebojna razmerja v zvezi z uporabo poslovnih prostorov v stavbi. Glede na to pogodbo se izkaže kot nepomembno vprašanje, ali je imelo pravno razmerje med pravnim prednikom tožeče stranke in toženo stranko značilnosti osebne služnosti oziroma, ali je šlo za kakšno drugo pravno razmerje.
načelo materialnega procesnega vodstva - vodstvo glavne obravnave
Kljub pomanjkljivim navedbam tožene stranke je sodišče ugotovilo vsebino pravnega ravnanja med pravdnima stranka in je s tem izpolnilo svoje dolžnosti glede materialnega in formalnega procesnega sodstva.
dolžnost preživljanja otrok - zvišanje preživnine - poračunavanje plačanih zneskov
Nižji sodišči sta sicer ugotovili, da je toženec za otroke v spornem obdobju nekaj plačal, vendar po svoji volji in ne na račun prispevkov za preživljanje obeh otrok. Pri tem toženec zmotno izhaja iz izhodišča, da predstavlja vsak znesek, ki ga je otrokoma dal ali plačal za njune stroške, že preživnino v pomenu prispevka za preživljanje otrok (79. člen ZZZDR).
Ko oče plača polnoletnemu otroku ali zakoniti zastopnici za mladoletnega otroka kakšen strošek, pa želi ta znesek plačati na račun svoje preživninske obveznosti, mora biti o tem med njima soglasje. Če tega soglasja ni, tudi ni mogoče šteti npr. stroškov šoferskega izpita, nakupov v zvezi z maturo ali smučanjem, za izpolnitev preživninske obveznosti. Zato je neutemeljen revidentov očitek sodišču druge stopnje, da ni ustrezno upoštevalo pritožbenih navedb glede plačanih zneskov.
obnova postopka - razlogi - nova dejstva ali novi dokazi - izpodbijanje dejanske podlage v reviziji
Dejstva in dokaze, ki jih je tožena stranka navedla v predlogu za obnovo postopka, bi lahko predlagala že v prejšnjem postopku, kar sta sodišči druge in prve stopnje pravilno upoštevali pri svojih odločitvah. Okoliščina, da tega ni storila zato, ker ni bila dovolj strokovno usposobljena za presojo pravilnosti strokovnega mnenja, ki ga je podal izvedenec pred pravdo, ni opravičilo za opustitev predlaganja znanega dokaza - dokaza z izvedencem.
Tudi v postopku za obnovo pravnomočno končanega postopka velja, da v reviziji novih dejstev ni mogoče uveljavljati.
nične pogodbe - uveljavljanje ničnosti - javni pravobranilec - sposobnost biti stranka
Javni pravobranilec kot institucija ni oseba, zaradi česar nima sposobnosti biti stranka, razen kadar mu zakon takšno sposobnost izrecno podeli (1. in 2. odst. 77. člena ZPP). Tožeča stranka uveljavlja ničnost pogodbe zato, ker naj bi bila sklenjena v nasprotju z 8. členom zakona o prometu z nepremičninami. Za uveljavljanje te ničnosti javnemu pravobranilcu ne daje upravičenja nastopati kot stranka niti ZPN niti 109. člen ZOR. Zakon (2. odst. 10. člena ZNP) daje javnemu pravobranilcu sposobnost biti stranka samo za izpodbijanje pogodbe, če so za to izpolnjene predpostavke iz 1. in 2. odst. 10. člena ZPN.
lokacijsko dovoljenje - gradnja garaže - dokaz o razpolaganju z zemljiščem
Izključna uporaba dela parcele, na kateri je družbena lastnina, ne pomeni pravice razpolaganja z zemljiščem v smislu 62. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor.
ZUN člen 54, 54/1.ZUP člen 66, 204, 204/1, 204/3. ZNDM člen 12, 12/1.
dovoljenje za graditev v območju mejnega prehoda - poseben zahtevek - dovoljenje kot samostojni upravni akt
Če investitor priglasi dela v območju mejnega prehoda, mora občinski upravni organ, pristojen za urejanje prostora, o tej vlogi odločiti. Dovoljenje Ministrstva za notranje zadeve za graditev objekta v območju mejnega prehoda, je samostojni upravni akt, ki ga to ministrstvo lahko izda le na zahtevo stranke in ne na podlagi odstopljene vloge o priglasitvi del.
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti
S strani obeh predlagateljev je zatrjevano dejstvo, da je tožnik vrsto let delal kot sodnik porotnik pri tem sodišču. To je tehten razlog, da to sodišče ne more obravnavati te pravdne zadeve in odločati o tožbenem zahtevku, ki ga tožeča stranka s tožbo uveljavlja.
dolžnost preživljanja otrok - znižanje preživnine - spremenjene okoliščine
Sprememba razmer glede: 1) preživninskih izdatkov za otroka, ki jih morajo kriti starši (ugotovitev, da ima ml. toženka v šoli brezplačno malico in kosilo, prejema pa tudi otroški dodatek, ki je v letu 1992 znašal povprečno 2.586,00 sit na mesec); 2) preživninske zmožnosti otrokove matere (na katere vplivajo njeni stroški gospodinjstva, ki so se zmanjšali zaradi delitve skupnih stroškov v sestrini hiši, kjer stanuje, na tri dele namesto na dva); 3) preživninske zmožnosti otrokovega očeta (ker ima tožnik zaradi invalidnosti in dela na drugem delovnem mestu bistveno nižjo plačo kakor v času prejšnje sodne določitve preživnine), pomeni, da so bili izpolnjeni pogoji za odločanje o tožnikovem zahtevku po členu 132.5 ZZZDR.
sprememba vrste rabe in površine zemljišča - podlaga za spremembo
Spremembe v katastrskem operatu glede vrste rabe in površine zemljišča so bile odrejene na podlagi predhodno opravljenega prenosa posestnih meja v naravo.
solastnina - funkcionalno zemljišče stavbe v solasti - določitev funkcionalnega zemljišča
Neutemeljen je revizijski očitek, da je sodba materialnopravno zmotna, ker sodišče funkcionalnega zemljišča ni razdelilo po višini solastninskih deležev vsaj na polovico - v zadevi, v kateri ne gre za razdelitev zemljišča ampak za določanje funkcionalnega zemljišča.
ukrep urbanističnega inšpektorja - ustavitev in naložitev pridobitve lokacijskega dovoljenja
Poseg v prostor se lahko opravi na podlagi dovoljenja pristojnega organa. Kakšno dovoljenje je potrebno za posamezno vrsto posega je odvisno od vrste objekta, ki se namerava graditi in ne od velikosti kraja, v katerem se gradi. Ker sta tožnika obstoječo staro stanovanjsko hišo podrla do kletnega dela in jo nato na novo pozidala, je pravilna ugotovitev, da gre za takšno gradnjo, za katero je potrebno lokacijsko dovoljenje ne glede na to, da je tloris ostal nespremenjen, saj gre v bistvu za nov objekt na starih temeljih.
SZ člen 117, 129, 129/2. ZNKD člen 4.ZOR člen 47. ZPP (1977) člen 71, 71-5, 354, 354/2, 354/2-2.
privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš - odklonitev sklenitve prodajne pogodbe - stanovanje v hiši, ki je kulturni spomenik - nedopusten predmet obveznosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - izločitev sodnika
1. Stanovanja, ki se nahajajo v zgradbah, ki so kulturni spomeniki v družbeni ali javni lastnini, so glede upravičenja do nakupa po 117. členu Stanovanjskega zakona v omejenem prometu. Če ni soglasja pristojne strokovne organizacije za prodajo takšnega stanovanja, ga ni mogoče odtujiti. V primeru, če bivši stanodajalec utemeljeno odkloni prodajo stanovanja upravičencu za nakup, mu mora omogočiti nakup drugega primernega stanovanja (129. čl. SZ). 2. Revizijski očitek po čl. 354/2-2, ker je v senatu pritožbenega sodišča sodeloval sodnik, ki je sodeloval tudi pri izdaji sodbe sodišča prve stopnje, ki je bila razveljavljena.
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti - višina zavarovalne vsote - ugovor limita - porazdelitev zavarovalne vsote
Ugovor sorazmernega znižanja pravic oškodovancev do zavarovalnice, če je oškodovancev več, celotna odškodnina pa presega zavarovalno vsoto, s katero zavarovalnica v konkretnem primeru jamči (3. odst. 93. čl. Zakona o temeljih sistema premoženjskega in osebnega zavarovanja - Ur.l. SFRJ 17/90 in 82/90) lahko predstavlja tehten razlog po 68. čl. ZPP, ki narekuje določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Toda v obravnavanem primeru so poleg zavarovalnice, ki je ugovor podala, toženi še trije toženci. Na morebitno obveznost teh do tožnikov pa višina obveznosti prve tožene stranke do tožnikov ne vpliva.
denarno nadomestilo med brezposelnostjo - bivša vojaška oseba JA - nezavarovanec za brezposelnost po slovenskem predpisu
Bivše aktivne vojaške osebe JA niso zavarovane za primer brezposelnosti po zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 5/91 in 12/92).
Slaščičarska dejavnost v stanovanjskem območju sama po sebi in ponudbi, ki jo sme nuditi gostom, ni hrupna v tolikšni meri, da bi motila bivalno okolje in rekreacijske potrebe sosedov.