invalidnost II. kategorije - invalidska pokojnina - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - preostala delovna zmožnost
Po drugi alineji 67. člena ZPIZ-1 pridobi pravico do invalidske pokojnine zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost II. kategorije in ni zmožen za drugo ustrezno delo brez poklicne rehabilitacije, ki mu ni zagotovljena, ker je star nad 50 let. Glede na citirano določbo pridobi pravico do invalidske pokojnine tudi zavarovanec (ki je razvrščen v II. kategorijo invalidnosti in je zmožen za drugo delo le po predhodni poklicni rehabilitaciji, vendar je bil ob nastanku invalidnosti starejši od 50 let), ki nima preostale delovne zmožnosti za delo na drugem delovnem mestu v smislu prve ali tretje alineje prvega odstavka 61. člena ZPIZ-1. To pomeni, da niso izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do invalidske pokojnine, če bi zavarovanec (brez poklicne rehabilitacije) lahko delal s polnim delovnim časom in z delovnim naporom, ki ne poslabša njegove invalidnosti na drugem delovnem mestu, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi oziroma usposobljenosti (prva alineja) ali če bi lahko opravljal določeno delo (v svojem poklicu) vsaj s polovico polnega delovnega časa (tretja alineja 61. člena ZPIZ-1 v zvezi s 3. odst. 60. čl. ZPIZ-1).
Glede na določbo 67. člena ZPIZ-1 je pogoj za priznanje pravice do invalidske pokojnine ob ugotovljeni II. kategoriji invalidnosti, nastali po 50. letu starosti tudi v tem, da zavarovanec za drugo delo ni zmožen brez predhodne poklicne rehabilitacije oz. ni zmožen za opravljanje določenega dela v svojem poklicu vsaj s polovico delovnega časa. Sodišče prve stopnje preostale delovne zmožnosti tožnika (61. čl. ZPIZ-1) z vidika celostne obravnave njegovih zdravstvenih težav (tako psihiatričnih kot kardioloških) ni ugotavljalo, zato je odločitev sodišča prve stopnje o priznanju pravice do invalidske pokojnine preuranjena.
Tožeča stranka je svoje trditve v zvezi z dobropisom tudi izkazala, sodišče je glede tega spornega dejstva namreč izvajalo še druge dokaze in na koncu na podlagi prepričljive in obrazložene dokazne ocene, ugotovilo, da preplačila po Pogodbi ni bilo. Pravilo o (materialnem) dokaznem bremenu je bilo torej uporabljeno pravilno. V opisani situaciji pa se je v okviru dokaznega postopka procesno dokazno breme prevalilo na toženo stranko, ki bi že s potrdilom o plačilu lahko izkazala nasprotno, vendar tega ni storila in zato ni uspela ovreči zaključkov sodišča prve stopnje o (ne)obstoju preplačila.
Določbe 4. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP ni mogoče uporabiti v primeru, ko je upnik že pred začetkom stečajnega postopka pridobil ločitveno pravico na podlagi sklepa o predhodni odredbi.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je do sklenitve omenjenega aneksa prišlo po tem, ko je tožena stranka že pridobila zastavno pravico v izvršilnem postopku in zato tožeča stranka v času izdaje sklepa o izvršbi v izvršilnem postopku niti ni mogla imeti pričakovane pravice. Iz tega razloga tudi nikakor ni mogoče slediti pritožbenemu očitku, da sklenitev aneksa v smeri poprave zemljiškoknjižnega dovolila nima vpliva na izkazanost pričakovane lastninske pravice tožeče stranke tudi glede solastninskega deleža 1127/10000-in pri omenjenem nepremičnem premoženju.
ZZVZZ člen 15, 15/1, 15/1-5, 58, 60. Pravilnik o odpisu, obročnem plačilu in odlogu plačila dolga iz naslova prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje člen 7, 7/3.
prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje - odpis dolga - samostojni podjetnik - odpis prispevkov zaradi neizterljivosti - socialna ogroženost zavarovanca - delni odpis dolga
O zahtevku za celoten odpust dolga tožnika iz naslova plačila prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje je bilo že pravnomočno odločeno. Tudi sicer pri tožniku ne gre za socialno ogroženost zavezanca, saj ta ni ugotovljena z odločbo pristojnega centra za socialno delo o dodelitvi denarne socialne pomoči, ki bi bila veljavna v času vložitve vloge (3. točka 7. člena Pravilnika o odpisu, obročnem plačilu in odlogu plačila dolga iz naslova prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje).
Po 9. členu Pravilnika se zavezancu lahko odpiše del dolga, ki ga predstavljajo zakonite zamudne obresti pod pogojem, da predhodno v enkratnem znesku poravna glavnico dolga z obrestmi iz 3. člena tega Pravilnika in če je organ, ki je pristojen za pobiranje prispevkov, že uvedel postopek prisilne izterjave dolga, v katerem je neuspešno opravil vsaj eno dejanje izvršbe. Tožnik ni niti navajal, da bi bili navedeni pogoji v času izdaje prvostopne odločbe podani, zato tudi pogoji za delni odpis dolga niso bili podani.
nagrada izvedenca – pravica do nagrade – oprava naloge – pripombe na izvedensko mnenje
Izvedencu pripada pravica do nagrade takoj, ko je s strani sodišča postavljena naloga opravljena. Vsebinske pripombe na izdelano izvedensko mnenje v postopku odločanja o pritožbi zoper sklep o odmeri nagrade in stroškov izvedencu niso pravno upoštevne.
V poskušanju prodaje premičnin, med katerimi so tudi upnikove, pritožbeno sodišče vidi vznemirjanje upnika v njegovi lastninski pravici. Iz povedanega sledi, da tožeča in tožena stranka nista v tistem razmerju, ki jih med upniki stečajnega dolžnika in stečajnim dolžnikom samim ureja ZFPPIPP, pač pa sta v razmerju lastnika stvari in tretjega, ki posega v lastnikovo lastninsko pravico, teh razmerij pa ZFPPIPP ne ureja.
ZPP člen 116, 116/1. ZUP člen 91, 91/3. ZDSS-1 člen 72.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - zavrženje tožbe - rok za vložitev tožbe - zamuda roka - prepozna tožba - sodno varstvo - vrnitev v prejšnje stanje - vročanje - pravna oseba - sindikat
Dokončna odločba je bila naslovljena na sindikat A. (gre za vročitev dokončne odločbe pooblaščenki zavarovanke - tožnice na pravno službo tega sindikata). Vročilnico je podpisal manipulant, arhivar (ki ni zaposlen pri sindikatu A.), ki dela v glavni pisarni in ki ni pooblaščen za prevzem pošte za sindikat A., vendar pa je kljub temu prevzel pošto za omenjeni sindikat in jo dal v omaro, ki je v ta namen postavljena v vložišču. Pošto je prevzel zato, ker je bila to navada, ki jo je prevzel od prejšnje sodelavke. Tak način vročanja je bil ustaljena praksa. ZUP v tretjem odstavku 91. člena ne zahteva, da je izkazano posebno pooblastilo, temveč se lahko dokumenti izročijo uradni osebi oziroma osebi, ki je določena za sprejemanje dokumentov. Navedeni je bil torej tisti, ki je bil določen za sprejemanje pošiljk tudi za sindikat A.. Sama organizacija dela, torej kdaj in na kakšen način pošta prispe od vložišča, torej od osebe, ki ji je vročevalec vročil poštno pošiljko, pa do sindikata A., pa je stvar notranje organizacije. Ker je bila pošiljka pravilno vročena osebi, ki je bila glede na dotedanjo prakso tudi določena za prevzem pošiljk, je bila poštna pošiljka pravilno vročena. Ker tožnica ni izkazala, da bi zamudila rok za vložitev tožbe iz upravičenega razloga, je njen predlog za vrnitev v prejšnje stanje neutemeljen.
Subsidiarna odgovornost lastnika za plačilo obratovalnih stroškov najemnega stanovanja ima tudi po oceni pritožbenega sodišča pravno naravo subsidiarnega poroštva, kar pomeni, da je za aktiviranje subsidiarnega poroštva druge toženke zadostovalo že, če se najemnik na pisno zahtevo tožeče stranke v razumnem roku ni odzval na plačilo.
zvišanje preživnine - bistveno spremenjene okoliščine
Spremenjene okoliščine v luči 132. člena ZZZDR morajo biti bistvene oziroma znatne, sicer je prvotna pravnomočna odločitev o določitvi preživnine vsebinsko razvrednotena. Razmere od katerih je odvisna določitev preživnine stalno varirajo. Teza, da je potrebno upoštevati vsakršno in ne le bistveno spremembo, bi pomenila neprestano določanje vsakokratne mesečne preživnine skozi celotno preživninsko obdobje.
Okoliščine in dejstva o tem, da pacient nekega pojasnila ni dobil, so lahko pomembne le takrat, ko se uresniči s tem posegom povezan riziko, pod nadaljnjim pogojem, da bi obstajala dolžnost (v konkretnem primeru) delavke drugotožene stranke, da prvotožnico opozori na zaplet, do kakršnega je prišlo v konkretnem primeru.
Pacienta je treba opozoriti na redne rizike posamezne metode zdravljenja, to so tisti, ki so tipični, to je lastni samemu posegu, in tiste, ki so statistično pogostejši.
javna listina – vročilnica – dokazna moč javne listine
Vročilnica predstavlja javno listino, za katero velja domneva resničnosti tega, kar se v njej potrjuje ali določa. Takšna domneva torej velja tudi glede opredeljene vsebine sodne pošiljke na vročilnici. Dovoljeno je dokazovati neresničnost ugotovljenih dejstev v javni listini. Trditveno in dokazno breme v tej smeri pa je na strani tistega, ki dokazno moč javne listine izpodbija. Vendar tožeča stranka dokazne vrednosti vročilnice, ki jo je podpisala 25. 11. 2013, ni uspela izpodbiti zgolj s trditvami, da v poštni pošiljki ni bilo tudi plačilnega naloga za doplačilo sodne takse.
motenje posesti – poslovna sposobnost – motilno dejanje – priklop na javno električno omrežje – neplačilo računov – nalog za prestavitev in preureditev električne omarice - sprememba tožbe – rok za vložitev tožbe
Prva toženka zaradi starosti in bolezni ni bila sposobna razumeti pomena svojih dejanj in pravno veljavno izražati svoje volje, zato ji ni mogoče očitati motilnih dejanj.
Neplačilo računov, ki se očita toženi stranki, samo zase ne more pomeniti motilnega dejanja. Pač pa ob upoštevanju vseh okoliščin ni sprejemljiva razlaga sklepa, da kasnejše njeno ravnanje (nalog za prestavitev in preureditev električne omarice, s katerim je bila omogočena dobava električne energije le v spodnjo etažo hiše), ne predstavlja motenja.
Po spremembi tožbe je tožnik zahteval le drugačen način vzpostavitve v prejšnje posestno stanje (prej samostojni priključek, nato pa preko obstoječega priključka), zato ne gre za takšno vsebinsko spremembo tožbe, da bi zahteval povsem nekaj drugega.
OZ člen 5, 7, 190, 198. SPZ člen 12. ZPP člen 7, 212, 339, 339/2, 339/2-14.
neupravičena pridobitev – uporaba solastne nepremičnine – uporabnina
U
porabnina je (le) sredstvo za saniranje nepravičnosti, do katere pride, ko eden izmed lastnikov ne more uporabljati svoje nepremičnine (bodisi, da mu to preprečuje drugi od solastnikov, ali da je to objektivno nemogoče), ni pa to prosta izbira solastnika, da bo po svoji volji solastno stvar bodisi uporabljal bodisi zanjo terjal uporabnino od solastnikov. Nasprotno stališče bi nasprotovalo temeljnim obligacijskim načelom: načelu vestnosti in poštenja ter prepovedi zlorabe pravic.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - preverjanje možnosti zaposlitve - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Delodajalec ima zakonsko obveznost odpuščenega delavca zaposliti na drugem delovnem mestu (88/3. čl ZDR) samo v primeru, da je to delovno mesto prosto. Navedeno pa ne izhaja iz spisovnih podatkov v predmetni zadevi. Glede na to, da delovno mesto v kooperaciji ni bilo prosto, tožena stranka tožnici za to delovno mesto ni mogla ponuditi pogodbe o zaposlitvi.
sodba na podlagi pripoznave – razpolaganje z zahtevkom
Pri presoji pravilnosti sodbe na podlagi pripoznave sodišče presoja le dvoje. Najprej to, ali sta stranki razpolagali z zahtevkom (ugotavlja torej, ali je tožena stranka res podala izjavo o pripoznavi). Edina presoja pravne narave, ki jo sodišče opravi, je, ali ne gre morda za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati.
ZIZ člen 15, 38, 38/5, 226, 226/2, 226/3, 239, 273, 273/2. ZPP člen 111.
začasna odredba - nedenarna terjatev - denarna kazen - neizpolnitev obveznosti - prepoved objave člankov – izdaja novega sklepa o denarni kazni
Glede na namen izrekanja in izterjave denarne kazni za kršitev obveznosti oziroma prepovedi iz začasne odredbe določba tretjega odstavka 226. člena ZIZ ne predvideva oprave izvršbe na podlagi sklepa o izrečeni denarni kazni, ne da bi sodišče hkrati tudi izdalo nov sklep, s katerim bi določilo dolžniku nov rok za izpolnitev obveznosti in izreklo novo denarno kazen. Le v primeru, da je treba dolžnika nadalje prisiljevati k spoštovanju izdane začasne odredbe z določitvijo novega roka in z izrekom nove, višje, denarne kazni, je utemeljena izvršitev že izrečene denarne kazni.
skupno premoženje – delež na skupnem premoženju – določitev deležev - ugovor nadpolovičnega deleža - enostransko razpolaganje s skupnim premoženjem – neupravičena obogatitev – zamudne obresti
Toženec je sredstva iz skladov dvigal (dvignil) in jih porabil v svojo korist, kar pomeni, da je s sredstvi neupravičeno razpolagal. Ta (dvignjena) sredstva so predmet skupnega premoženja, tožnica (kot prikrajšani zakonec) pa je upravičena zahtevati izplačilo svojega deleža na teh denarnih sredstvih. Del skupnega premoženja so v primeru enostranskega razpolaganja s skupnim premoženjem tudi zamudne obresti, ki tečejo od dneva pridobitve, če je pridobitelj nepošten oziroma od dneva postavitve zahtevka.
Ker je tožnica pri nepremičnini parc. št. 133/4, k.o. X., v zemljiški knjigi vpisana kot njen izključni lastnik, ji ugovora nadpolovičnega deleža ni bilo treba uveljavljati s posebnim zahtevkom, ampak zadošča že ugovor.
Sodišče odloča o nedenarnem zahtevku na odpoved najemne pogodbe in izpraznitev stanovanja. Tak zahtevek ne more vplivati na obseg stečajne mase stečajnega dolžnika (fizične osebe), ki je v osebnem stečaju. Toženka glede konkretnega zahtevka ni izgubila poslovne sposobnosti niti ni ta omejena, stečajni upravitelj pa nima položaja njenega zakonitega zastopnika. Začetek stečajnega postopka zato nima vpliva na tek tega pravdnega postopka. Razlogov za prekinitev postopka torej ni.
Ker sta zapustnik in tožnikova mati v pogodbo zapisala, da sta kot zakonca solastnika nepremičnin, ki so bile predmet pogodbe in da sta razpolagala vsak s svojim deležem, tožnik nima pravnega interesa za ugotovitveni zahtevek za tisti delež nepremičnin, s katerimi je razpolagala njegova mati. Pravni interes ima zgolj za tisti del delež nepremičnin, ki bi se lahko upošteval pri ugotavljanju obračunske vrednosti zapuščine po zapustniku A. P. in ki bi se lahko vračunal v tožnikov dedni delež.