Sodišče prve stopnje je tudi pravilno ocenilo izpovedbe vseh prič in zaključilo, da izpovedbe logarjev, da so odkazovali les tožnikom ne morejo izpodbiti zaključka sodišča prve stopnje, ki temelji tako na izpovedbi številnih prič, da je mejo vedno predstavljala kolovozna pot (ki je na karti vrisana), kakor tudi na izvedenskem mnenju izvedenca geodeta, ki je zapisal, da je mejo že leta 1928 predstavljala kolovozna pot, ki je že bila takrat vrisana v karti. Torej je že obstajala ob sklenitvi kupnih pogodb iz leta 1928 in 1931 in je predstavljala mejo med kupljenimi parcelami tožeče stranke in parcelami, ki so ostale v lasti tožene stranke.
Tožena stranka je tako po mnenju pritožbenega sodišča uspela dokazati, da tožeča stranka tudi v kolikor je uporabljala sporna dela parcel pri tem ni bila v dobri veri (28.člen Zakona o temeljnih lastninsko pravnih razmerjih - ZTLR) in priposestvovanje ni moglo nastopiti.
Ker sta zapustnik in tožnikova mati v pogodbo zapisala, da sta kot zakonca solastnika nepremičnin, ki so bile predmet pogodbe in da sta razpolagala vsak s svojim deležem, tožnik nima pravnega interesa za ugotovitveni zahtevek za tisti delež nepremičnin, s katerimi je razpolagala njegova mati. Pravni interes ima zgolj za tisti del delež nepremičnin, ki bi se lahko upošteval pri ugotavljanju obračunske vrednosti zapuščine po zapustniku A. P. in ki bi se lahko vračunal v tožnikov dedni delež.
V skladu z novejšo sodno prakso mora tožena stranka, če meni, da je njen delež na skupnem premoženju večji od polovice, vložiti nasprotno tožbo. Ugovor v takem primeru ne zadošča, ker je sodišče vezano na postavljeni tožbeni zahtevek.
Zaradi zmotne ocene toženčevega pravnega interesa za nasprotno tožbo, je izpodbijana odločba obremenjena z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP.
Skupno premoženje je treba obravnavati kot celoto in določiti enotne deleže na vseh predmetih skupnega premoženja. Drži tudi, da vložki posebnega premoženja v obstoječe skupno premoženje vplivajo na velikost deležev, ne morejo pa vplivati na višji delež na posameznem predmetu iz skupnega premoženja. Omenjeni načeli pa nista absolutni in so možne izjeme, med katere spada tudi vlaganje pomembnega dela posebnega premoženja v pridobitev določenega dela skupnega premoženja.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - posebno pravno varstvo pred odpovedjo - predstavniki delavcev - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Po določbi prvega odstavka 113. člena ZDR delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi med ostalimi tudi imenovanemu ali voljenemu sindikalnemu zaupniku brez soglasja sindikata, če ravna v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo in pogodbo o zaposlitvi, razen če v primeru poslovnega razloga odkloni ponujeno ustrezno zaposlitev ali če gre za odpoved v postopku prenehanja delodajalca. Varstvo pred odpovedjo za takšno osebo traja ves čas opravljanja njegove funkcije in še eno leto po njenem prenehanju. Tožnik je odstopil s funkcije predsednika sindikata tožene stranke, pri čemer mu je bila pol leta za tem redno odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, kar pomeni, da bi iz tega naslova lahko užival varovano kategorijo delavca še eno leto po prenehanju te funkcije. Zato je potrebno ugotoviti, če je bil tožnik v spornem času kot podpredsednik sindikata tudi sindikalni zaupnik, saj bi le v takšni funkciji lahko imel zaščito še eno leto po prenehanju funkcije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0079868
ZTLR člen 22, 25. ZZZDR člen 51, 51/2. ZPP člen 2.
pridobitev lastninske pravice – gradnja na tujem svetu – nova stvar – nadgradnja objekta – skupno premoženje zakoncev – sosporništvo – izvršljivost izreka – prekoračitev tožbenega zahtevka
V primerih, ko gre dejansko za nadgradnjo že obstoječih objektov, predstavlja podlago za pridobitev lastninske pravice določba 25. člena ZTLR, če je zaradi vlaganj v objekt (garažo) nastala nova stvar (stanovanjska hiša).
Za presojo, ali je izrek sodbe izvršljiv, toženec nima pravnega interesa, saj bi bilo to v njegovo korist.
Sodišče z zavrnitvijo tožbenega zahtevka ne more prekoračiti tožbenega zahtevka.
OZ člen 5, 7, 190, 198. SPZ člen 12. ZPP člen 7, 212, 339, 339/2, 339/2-14.
neupravičena pridobitev – uporaba solastne nepremičnine – uporabnina
U
porabnina je (le) sredstvo za saniranje nepravičnosti, do katere pride, ko eden izmed lastnikov ne more uporabljati svoje nepremičnine (bodisi, da mu to preprečuje drugi od solastnikov, ali da je to objektivno nemogoče), ni pa to prosta izbira solastnika, da bo po svoji volji solastno stvar bodisi uporabljal bodisi zanjo terjal uporabnino od solastnikov. Nasprotno stališče bi nasprotovalo temeljnim obligacijskim načelom: načelu vestnosti in poštenja ter prepovedi zlorabe pravic.
ODŠKODNINSKO PRAVO – MEDICINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072195
ZPP člen 7, 10, 11, 212, 286, 304. OZ člen 131, 148.
odškodninska odgovornost zdravstvene ustanove - vzročna zveza - trditvena podlaga – denarna kazen - vzdrževanje reda na glavni obravnavi – namen škodovanja drugemu – privilegirana sprememba tožbe
Ker tožnica navodil sodišča ni upoštevala, prekinjala je besede sodnice, kljub dobljenim odgovorom je vztrajno ponavljala vprašanja, ker z odgovori ni bila zadovoljna, ni si pustila dopovedati, da mora postavljati vprašanja in ne komentirati odgovorov, je imelo sodišče podlago za denarno kaznovanje tožnice.
svoboda izražanja - čast in dobro ime - jezik - jezikovne figure
Svoje stališče o kakovostni ravni nekega kulturnega ali družbenega ustvarjanja vsak lahko javno pove. Povsem nepomembno je, ali je zato strokovno usposobljen ali ne. Gre za svobodo izražanja.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost
Tožnik se je poškodoval na delovnem mestu pri prvi toženi stranki, ko je opravljal delo odpenjanja verige s tovora kromastih plošč, ki so ga z žerjavom nalagali na tovornjak. Delo, ki ga je tožnik opravljal, to je odpenjanje verige izpod tovora, ne predstavlja nevarne dejavnosti, saj so kromaste plošče, ki so sicer zaradi svoje teže nevarna stvar, že mirovale na kesonu tovornjaka. Zato ni podana objektivna odgovornost tožnikovega delodajalca, to je prvo tožene stranke, in s tem tudi ne odgovornost za plačilo odškodnine drugo tožene stranke, pri kateri je imela prvo tožena stranka zavarovano civilno odgovornost.
Tožnik ni ravnal na pravilen način in kot se je od njega pričakovalo, zato ni bistveno, kaj je bil razlog, da se je veriga zataknila med tovor in keson tovornjaka. Kadar se je veriga zataknila, je delavec ni smel vleči ven s silo, pač pa se je morali poslužiti drugih načinov (bremenske vilice, ponoven dvig tovora, s pomočjo žerjava). Pa tudi sicer bi lahko vozniku tovornjaka naročil, da zapelje tovornjak malo naprej, če bi si na ta način pridobil več prostora, ali odprl cerado tovornjaka še na drugi strani. Posledično ni podana niti krivdna odgovornost tožene stranke za obravnavani škodni dogodek.
Tožeča stranka je zavezanec za plačilo DDV, kar izhaja že iz računov, ki jih je izdala in na katerih so navedene identifikacijske številke tožeče stranke za DDV ter h končnemu znesku vrednosti prištet DDV. Storitev je bila v danem primeru opravljena, tožeča stranka, ki je davčni zavezanec, je račune izdala in na njih DDV tudi obračunala. Storitev z obračunanim DDV bi moralo upoštevati tudi sodišče prve stopnje in DDV prišteti k izračunani vrednosti nadomestila.
plačilo razlike plače - premestitev - varovana plača - nov plačni sistem
Institut varovane plače se je uporabil le enkrat, to je ob prehodu na nov plačni sistem dne 1. 8. 2008 in je vezan na delovno mesto, na katerega je javni uslužbenec v tistem trenutku razporejen. Namen instituta varovane plače je ohranitev pridobljenih pravice javnih uslužbencev pred prehodom na nov plačni sistem. V primeru, da kasneje, s premestitvijo ali napredovanjem, plače dosežejo znesek varovane plače ali ga celo presežejo, se jim izplačuje plača po ZSPJS in se jim ne določi na novo varovana plača, kot če bi bili premeščeni oz. bi napredovali že pred 1. 8. 2008. Primerjati je torej treba novi primerljivi znesek po ZSPJS z varovano plačo, kot je bila javnemu uslužbencu določena ob prehodu na nov plačni sistem. Če primerljivi znesek novega delovnega mesta preseže varovano plačo, javni uslužbenec, ki je razporejen na to novo delovno mesto, ni več upravičen do varovane plače, temveč do plače v skladu z ZSPJS. Tožnik je s tem, ko je bil premeščen na formacijsko dolžnost višji častnik inšpektor svetnik za obrambo in uvrščen v 50. plačni razred, presegel znesek varovane plače, določene ob prehodu na nov plačni sistem, zato mu varovana plača ne pripada več, pač pa le znesek plače po ZSPJS.
vlaganja v telekomunikacijsko omrežje – vrnitev vlaganj – upravičenci do povrnitve vlaganj – civilnopravna zadeva
Upravičenci do vračila vlaganj v telekomunikacijsko omrežje so med drugim tudi lokalne skupnosti in njihovi pravni nasledniki, ki so z namenom pridobitve telefonskega priključka za sebe ali za druge sklepale pravne posle s pravnimi predniki Telekom Slovenije, d. d., in Samoupravnimi interesnimi skupnostmi za poštni, telegrafski in telefonski promet.
Pri vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje ne gre za upravno zadevo pač pa za urejanje civilnopravnih razmerij.
določitev preživnine – potrebe polnoletnega otroka – zmožnosti zavezanca – študentsko delo – namen preživnine
Sodišče prve stopnje pravilno ni upoštevalo dohodka tožnice, ki ga pridobiva z delom preko študentskega servisa. Tožnica je delo opravljala zgolj občasno in pridobivala minimalen dohodek (200,00 EUR letno), pri čemer ta dohodek ni bil stalen in ne trajno zagotovljen. Namen preživnine polnoletnemu otroku, ki se redno šola, je v tem, da se mu omogoči šolanje - da se lahko posveti šolanju in ga uspešno konča. Zato ni moč od njega zahtevati, da bi ob rednem šolanju še delal in se s tem sam preživljal ter posledično zmanjševal preživninsko obveznost staršev.
neizpolnitev pogodbe – ara – vračanje are – odgovornost za izpolnitev pogodbe – verzija
Člen 65. OZ ureja primer neizpolnitve pogodbe zaradi odgovornosti ene od strank, ko je potrebno vrniti dvojno aro ali ni upravičenosti do vrnitve are. Le vrnitev are v njeni višini, kot je ta bila plačana, pa preide v primeru, ko nobena od strank ni odgovorna za neizpolnitev pogodbe. V takem primeru se ara vrača po pravilih verzije.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0079311
ZD člen 106, 110, 111, 116. OZ člen 546, 547, 547/1, 551, 556.
pridržanje pravic ob izročitvi – izročilna pogodba – preužitkarska pogodba – izročitev in razdelitev premoženja za časa življenja – dediči – nujni sosporniki
Pridržanje pravic ob izročitvi izročilne pogodbe eo ipso ne „spreminja“ v preužitkarsko. Ključna razlika med obema je ta, da je prevzemnik pri preužitkarski pogodbi lahko kdorkoli, pri izročilni pa le potomec – zato se (za njeno veljavnost) tudi zahteva soglasje dedičev.
ZIZ člen 15, 38, 38/5, 226, 226/2, 226/3, 239, 273, 273/2. ZPP člen 111.
začasna odredba - nedenarna terjatev - denarna kazen - neizpolnitev obveznosti - prepoved objave člankov – izdaja novega sklepa o denarni kazni
Glede na namen izrekanja in izterjave denarne kazni za kršitev obveznosti oziroma prepovedi iz začasne odredbe določba tretjega odstavka 226. člena ZIZ ne predvideva oprave izvršbe na podlagi sklepa o izrečeni denarni kazni, ne da bi sodišče hkrati tudi izdalo nov sklep, s katerim bi določilo dolžniku nov rok za izpolnitev obveznosti in izreklo novo denarno kazen. Le v primeru, da je treba dolžnika nadalje prisiljevati k spoštovanju izdane začasne odredbe z določitvijo novega roka in z izrekom nove, višje, denarne kazni, je utemeljena izvršitev že izrečene denarne kazni.
Ustava SFRJ člen 16. ZTLR člen 12, 29. SPZ člen 99, 100.
priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini – dobra vera – družbena lastnina – začetek teka priposestvovalne dobe – gradnja na tujem zemljišču – vznemirjanje lastninske pravice
Pravna pravila ODZ o priposestvovanju so veljala le za zasebno lastnino, saj je družbena lastnina (prej državna lastnina) že od nastanka uživala posebno varstvo in je imela poseben položaj. Glede na tedanjo družbeno ureditev, nepremičnine, ki je sodila v družbeno lastnino, tako ni bilo mogoče priposestvovati, vse dokler je bila družbena lastnina.
Zmotno je materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da je priposestvovalna doba (ponovno) začela teči (že) s sprejetjem Ustave RS (4. 11. 1991) oziroma Ustavnega amandmaja št. IX k Ustavi SRS (2. 10. 1989). S sodbo II Ips 184/2011 z dne 12. 12. 2012 je Vrhovno sodišče poenotilo sodno prakso glede vprašanja, kdaj je prišlo do ukinitve družbene lastnine, in sicer se je postavilo na stališče, da je do njenega prenehanja prišlo postopoma, z uveljavitvijo posameznih zakonov o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini.
Graditelj, če je bilo zemljišče v družbeni lastnini do konca graditve v družbeni lastnini, ni mogel pridobiti lastninske pravice z gradnjo na tujem svetu, četudi je kasneje, ko je bil gradbeni objekt že zgrajen, zemljišče prenehalo biti družbena lastnina.