odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost
Tožnik se je poškodoval na delovnem mestu pri prvi toženi stranki, ko je opravljal delo odpenjanja verige s tovora kromastih plošč, ki so ga z žerjavom nalagali na tovornjak. Delo, ki ga je tožnik opravljal, to je odpenjanje verige izpod tovora, ne predstavlja nevarne dejavnosti, saj so kromaste plošče, ki so sicer zaradi svoje teže nevarna stvar, že mirovale na kesonu tovornjaka. Zato ni podana objektivna odgovornost tožnikovega delodajalca, to je prvo tožene stranke, in s tem tudi ne odgovornost za plačilo odškodnine drugo tožene stranke, pri kateri je imela prvo tožena stranka zavarovano civilno odgovornost.
Tožnik ni ravnal na pravilen način in kot se je od njega pričakovalo, zato ni bistveno, kaj je bil razlog, da se je veriga zataknila med tovor in keson tovornjaka. Kadar se je veriga zataknila, je delavec ni smel vleči ven s silo, pač pa se je morali poslužiti drugih načinov (bremenske vilice, ponoven dvig tovora, s pomočjo žerjava). Pa tudi sicer bi lahko vozniku tovornjaka naročil, da zapelje tovornjak malo naprej, če bi si na ta način pridobil več prostora, ali odprl cerado tovornjaka še na drugi strani. Posledično ni podana niti krivdna odgovornost tožene stranke za obravnavani škodni dogodek.
ZFPPIPP člen 14, 231, 231/3, 232, 232/1, 233, 233/3.
nepopoln predlog za začetek stečajnega postopka – obstoj insolventnosti - obstoj trajnejše nelikvidnosti - verjetnost obstoja terjatve
S tem, ko je prvostopenjsko sodišče v ponovljenem postopku predlagatelja pozvalo na dopolnitev predloga za začetek stečajnega postopka, ni zagrešilo nobene absolutne bistvene postopkovne kršitve.
Okoliščine in dejstva o tem, da pacient nekega pojasnila ni dobil, so lahko pomembne le takrat, ko se uresniči s tem posegom povezan riziko, pod nadaljnjim pogojem, da bi obstajala dolžnost (v konkretnem primeru) delavke drugotožene stranke, da prvotožnico opozori na zaplet, do kakršnega je prišlo v konkretnem primeru.
Pacienta je treba opozoriti na redne rizike posamezne metode zdravljenja, to so tisti, ki so tipični, to je lastni samemu posegu, in tiste, ki so statistično pogostejši.
javna listina – vročilnica – dokazna moč javne listine
Vročilnica predstavlja javno listino, za katero velja domneva resničnosti tega, kar se v njej potrjuje ali določa. Takšna domneva torej velja tudi glede opredeljene vsebine sodne pošiljke na vročilnici. Dovoljeno je dokazovati neresničnost ugotovljenih dejstev v javni listini. Trditveno in dokazno breme v tej smeri pa je na strani tistega, ki dokazno moč javne listine izpodbija. Vendar tožeča stranka dokazne vrednosti vročilnice, ki jo je podpisala 25. 11. 2013, ni uspela izpodbiti zgolj s trditvami, da v poštni pošiljki ni bilo tudi plačilnega naloga za doplačilo sodne takse.
ODŠKODNINSKO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070565
ZPP člen 274. ZKP člen 539, 539/2. ZDPra člen 14.
odškodnina zaradi neupravičenega odvzema prostosti – predhodni postopek pred Državnim pravobranilstvom – procesna predpostavka – zavrženje tožbe
Okoliščina, da se tožnik ni v skladu z 2. odstavkom 539. člena ZKP s svojo zahtevo obrnil na državno pravobranilstvo, da se z njim sporazume o obstoju škode ter o vrsti in višini odškodnine, ni razlog za zavrženje tožbe.
neizpolnitev pogodbe – ara – vračanje are – odgovornost za izpolnitev pogodbe – verzija
Člen 65. OZ ureja primer neizpolnitve pogodbe zaradi odgovornosti ene od strank, ko je potrebno vrniti dvojno aro ali ni upravičenosti do vrnitve are. Le vrnitev are v njeni višini, kot je ta bila plačana, pa preide v primeru, ko nobena od strank ni odgovorna za neizpolnitev pogodbe. V takem primeru se ara vrača po pravilih verzije.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0079311
ZD člen 106, 110, 111, 116. OZ člen 546, 547, 547/1, 551, 556.
pridržanje pravic ob izročitvi – izročilna pogodba – preužitkarska pogodba – izročitev in razdelitev premoženja za časa življenja – dediči – nujni sosporniki
Pridržanje pravic ob izročitvi izročilne pogodbe eo ipso ne „spreminja“ v preužitkarsko. Ključna razlika med obema je ta, da je prevzemnik pri preužitkarski pogodbi lahko kdorkoli, pri izročilni pa le potomec – zato se (za njeno veljavnost) tudi zahteva soglasje dedičev.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079879
OZ člen 6, 6/2, 768. ZPP člen 212.
mandatna pogodba – skrbnost dobrega gospodarja – sprememba naročila – navzkrižje interesov – dokazni predlog za vpogled v drug sodni spis – razpravno načelo
Sprememba naročila mora biti izražena jasno in se nanjo ne da sklepati na osnovi posrednih navedb (izjav) tožnika, danih v drugih postopkih, torej izven notranjega razmerja med mandatarjem in naročiteljem.
Stranka mora pri dokaznem predlogu z vpogledom v drug spis določno navesti, katero listino naj sodišče vpogleda, kaj s posamezno listino dokazuje ter kako bo izvedba tega dokaza vplivala na rezultat postopka.
Če dokazni predlog ni ustrezno substanciran, odsotnost strankine aktivnosti ne more nadomestiti sodišče, saj bi s tem kršilo razpravno načelo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - posebno pravno varstvo pred odpovedjo - predstavniki delavcev - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Po določbi prvega odstavka 113. člena ZDR delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi med ostalimi tudi imenovanemu ali voljenemu sindikalnemu zaupniku brez soglasja sindikata, če ravna v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo in pogodbo o zaposlitvi, razen če v primeru poslovnega razloga odkloni ponujeno ustrezno zaposlitev ali če gre za odpoved v postopku prenehanja delodajalca. Varstvo pred odpovedjo za takšno osebo traja ves čas opravljanja njegove funkcije in še eno leto po njenem prenehanju. Tožnik je odstopil s funkcije predsednika sindikata tožene stranke, pri čemer mu je bila pol leta za tem redno odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, kar pomeni, da bi iz tega naslova lahko užival varovano kategorijo delavca še eno leto po prenehanju te funkcije. Zato je potrebno ugotoviti, če je bil tožnik v spornem času kot podpredsednik sindikata tudi sindikalni zaupnik, saj bi le v takšni funkciji lahko imel zaščito še eno leto po prenehanju funkcije.
OZ člen 5, 7, 190, 198. SPZ člen 12. ZPP člen 7, 212, 339, 339/2, 339/2-14.
neupravičena pridobitev – uporaba solastne nepremičnine – uporabnina
U
porabnina je (le) sredstvo za saniranje nepravičnosti, do katere pride, ko eden izmed lastnikov ne more uporabljati svoje nepremičnine (bodisi, da mu to preprečuje drugi od solastnikov, ali da je to objektivno nemogoče), ni pa to prosta izbira solastnika, da bo po svoji volji solastno stvar bodisi uporabljal bodisi zanjo terjal uporabnino od solastnikov. Nasprotno stališče bi nasprotovalo temeljnim obligacijskim načelom: načelu vestnosti in poštenja ter prepovedi zlorabe pravic.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070509
OZ člen 183. ZPP člen 8.
premoženjska škoda – denarna odškodnina pravni osebi - dokazovanje – formalna dokazna pravila – prosta presoja dokazov – zaslišanje prič
Naš pravdni postopek ne pozna formalnih dokaznih pravil, zato je višino izdatkov, nastalih v zvezi z organizacijo odpadle etape hitrostne preizkušnje, mogoče izkazovati tudi s pričami.
Dokazno breme za izkaz škode kot ene izmed predpostavk odškodninskega zahtevka je na tožeči stranki, ki zatrjuje nastanek škode, in ne na toženi, ki slednje zanika.
Določilo 183. člena OZ ima predvsem preventivni namen, torej zmanjšati verjetnost nastanka podobnih škodnih ravnanj, zato je v tej smeri potrebno presojati tudi okoliščine primera, ki bi morebitno dosojo odškodnine upravičevale. Ta bo prišla v poštev predvsem v primerih, ko bo do okrnitve ugleda in dobrega imena pravne osebe prišlo z ravnanji povzročitelja, storjenimi s hujšo obliko krivde, kot npr. objavljanje neresničnih trditev v novinarskih prispevkih ali pri dejanjih nelojalne konkurence, pri čemer je škodna posledica predvidljiva.
plačilo razlike plače - premestitev - varovana plača - nov plačni sistem
Institut varovane plače se je uporabil le enkrat, to je ob prehodu na nov plačni sistem dne 1. 8. 2008 in je vezan na delovno mesto, na katerega je javni uslužbenec v tistem trenutku razporejen. Namen instituta varovane plače je ohranitev pridobljenih pravice javnih uslužbencev pred prehodom na nov plačni sistem. V primeru, da kasneje, s premestitvijo ali napredovanjem, plače dosežejo znesek varovane plače ali ga celo presežejo, se jim izplačuje plača po ZSPJS in se jim ne določi na novo varovana plača, kot če bi bili premeščeni oz. bi napredovali že pred 1. 8. 2008. Primerjati je torej treba novi primerljivi znesek po ZSPJS z varovano plačo, kot je bila javnemu uslužbencu določena ob prehodu na nov plačni sistem. Če primerljivi znesek novega delovnega mesta preseže varovano plačo, javni uslužbenec, ki je razporejen na to novo delovno mesto, ni več upravičen do varovane plače, temveč do plače v skladu z ZSPJS. Tožnik je s tem, ko je bil premeščen na formacijsko dolžnost višji častnik inšpektor svetnik za obrambo in uvrščen v 50. plačni razred, presegel znesek varovane plače, določene ob prehodu na nov plačni sistem, zato mu varovana plača ne pripada več, pač pa le znesek plače po ZSPJS.
S plačilom glavnemu izvajalcu je v vsakem primeru prenehala toženkina obveznost do tožnika kot podizvajalca. Tožnik se zato ne more uspešno sklicevati niti na toženkino solidarno odgovornost za obveznosti glavnega izvajalca in tudi ne na toženkino deliktno odgovornost. Ker ZJN-2 in Uredba še nista določala obveznega neposrednega plačila naročnika podizvajalcu, je toženka smela plačati glavnemu izvajalcu, sploh ker tožnik takrat zahtevka zoper toženko še ni uveljavljal.
V skladu z novejšo sodno prakso mora tožena stranka, če meni, da je njen delež na skupnem premoženju večji od polovice, vložiti nasprotno tožbo. Ugovor v takem primeru ne zadošča, ker je sodišče vezano na postavljeni tožbeni zahtevek.
Zaradi zmotne ocene toženčevega pravnega interesa za nasprotno tožbo, je izpodbijana odločba obremenjena z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP.
Skupno premoženje je treba obravnavati kot celoto in določiti enotne deleže na vseh predmetih skupnega premoženja. Drži tudi, da vložki posebnega premoženja v obstoječe skupno premoženje vplivajo na velikost deležev, ne morejo pa vplivati na višji delež na posameznem predmetu iz skupnega premoženja. Omenjeni načeli pa nista absolutni in so možne izjeme, med katere spada tudi vlaganje pomembnega dela posebnega premoženja v pridobitev določenega dela skupnega premoženja.
Glavni razlog za smrt pokojnega je bila prometna nezgoda, za katero je objektivno odgovoren zavarovanec tožene stranke. Ravnanje (opustitev) pokojnega predstavlja zgolj prispevek, katerega je sodišče prve stopnje ustrezno ovrednotilo.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Tožena stranka si zmotno razlaga določila 10. člena ZDR, ko navaja, da je za sklenitev pogodbe o zaposlitvi vedno potrebna volja obeh strank. ZDR v 10. členu določa, da se pogodba o zaposlitvi sklepa za nedoločen čas, če s tem zakonom ni drugače določeno, ter da se, če s pogodbo o zaposlitvi čas trajanja ni pisno določen oziroma ga pogodbena stranka ni sklenila v pisni obliki ob nastopu dela, domneva, da je pogodba o zaposlitvi sklenjena za nedoločen čas. Tožena stranka je tožnika uvrstila v tedenski razpored dela, tožnik je v spornem času delal pri toženi stranki brez podpisane pogodbe o zaposlitvi. Pogodba o zaposlitvi za določen čas bi veljala, v kolikor bi jo tožnik podpisal. Zato ni bilo potrebno ugotavljati, ali med strankama obstaja kakšen ustni dogovor glede sklenitve delovnega razmerja, saj je določilo 10. člena ZDR kogentno.