OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078887
OZ člen 6, 131, 147. ZPP člen 243, 253, 254.
odškodninska odgovornost zdravstvene ustanove - zdravniška napaka - nevestno zdravljenje - odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - postavitev novega izvedenca - izvedensko mnenje izdelano v drugem postopku
Postavitev novega izvedenca v primeru, če ni dvomov in pomanjkljivosti ter nejasnosti v prvotnem izvedenskem mnenju, bi v postopku po nepotrebnem povzročalo situacijo, ko se sodišče zaradi pomanjkanja strokovnega znanja ne bi moglo odločiti za nobeno med seboj izključujočih ekspertiz, kar bi po nepotrebnem procesno zapletlo sodno odločanje, s tem, da se procesnopravni položaj (tožene) stranke, ki je predlagala novega izvedenca, ne bi v ničemer izboljšal.
Izvedensko mnenje izdelano v drugem postopku, v katerem pravdni stranki nista sodelovali, lahko predstavlja le del trditvene podlage, na strankah pa je breme, da podajo ustrezno trditveno podlago in le v tem okviru odloča sodišče o utemeljenosti zahtevka strank oziroma o njihovih ugovorih.
neupravičena obogatitev - rubež terjatve - verzija - nakazilo na napačen račun - malomarnost - vrnitev koristi
Z zakonsko določeno obveznostjo nakazila istega zneska pravemu upniku iz lastnih sredstev, je ZPIZ za ta znesek, ki ga je po pomoti nakazal tožencu, prikrajšan. Med obogatitvijo toženca in prikrajšanjem tožnika zato nedvomno obstoji vzročna zveza.
Sodišče odloča o nedenarnem zahtevku na odpoved najemne pogodbe in izpraznitev stanovanja. Tak zahtevek ne more vplivati na obseg stečajne mase stečajnega dolžnika (fizične osebe), ki je v osebnem stečaju. Toženka glede konkretnega zahtevka ni izgubila poslovne sposobnosti niti ni ta omejena, stečajni upravitelj pa nima položaja njenega zakonitega zastopnika. Začetek stečajnega postopka zato nima vpliva na tek tega pravdnega postopka. Razlogov za prekinitev postopka torej ni.
sodba na podlagi pripoznave – razpolaganje z zahtevkom
Pri presoji pravilnosti sodbe na podlagi pripoznave sodišče presoja le dvoje. Najprej to, ali sta stranki razpolagali z zahtevkom (ugotavlja torej, ali je tožena stranka res podala izjavo o pripoznavi). Edina presoja pravne narave, ki jo sodišče opravi, je, ali ne gre morda za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati.
Sodišče prve stopnje je v postopku pridobilo le predlog elaborata, ki vsebuje predlog novih parcelnih številk. Te pa pri geodetski upravi niso rezervirane. Na podlagi predloga elaborata ne more priti do parcelacije.
Ob nespornem dejstvu, da je bil nad tožečo stranko začet stečajni postopek in da je tožena stranka v funkciji poslovodstva tožeče stranke po tem, ko je tožeča stranka postala insolventna, sklenila po tožeči stranki zatrjevane asignacije in cesijske pogodbe, s katerimi so bili nedvomno poplačani nekateri izmed številnih upnikov tožeče stranke, bi tožena stranka morala zato, da bi se razbremenila svoje odškodninske odgovornosti, zatrjevati in dokazati, da s sklenitvijo navedenih asignacij in cesij ni ravnala protipravno, da ni kršila po tožeči stranki očitane ji obveznosti enakega obravnavanja upnikov tako, da bi ravnala v nasprotju s prepovedmi iz 1. točke prvega odstavka oziroma tretjega odstavka 34. člena ZFPPIPP. Tožena stranka bi morala dokazati, da so bila poplačila z asignacijami in cesijami ne le nujna za njeno redno poslovanje, temveč tudi, da s temi dejanji drugi upniki, ki so bili v razmerju do družbe v enakem položaju, niso bili neenako obravnavani.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0070554
OZ člen 131, 179.
razžalitev dobrega imena in časti – javna oseba – relativna javna oseba
Izraz tihotapljenje v očeh povprečnega bralca (sam po sebi) ne more biti žaljiv. Gre za splošen oziroma običajen ljudski izraz, ki obstaja bistveno dlje od kazenskih kodifikacij (oziroma njihovih definicij tega pojma) in označuje nedovoljen vnos stvari čez državno mejo oz. izogibanje carinskim ukrepom.
ODŠKODNINSKO PRAVO – MEDICINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072195
ZPP člen 7, 10, 11, 212, 286, 304. OZ člen 131, 148.
odškodninska odgovornost zdravstvene ustanove - vzročna zveza - trditvena podlaga – denarna kazen - vzdrževanje reda na glavni obravnavi – namen škodovanja drugemu – privilegirana sprememba tožbe
Ker tožnica navodil sodišča ni upoštevala, prekinjala je besede sodnice, kljub dobljenim odgovorom je vztrajno ponavljala vprašanja, ker z odgovori ni bila zadovoljna, ni si pustila dopovedati, da mora postavljati vprašanja in ne komentirati odgovorov, je imelo sodišče podlago za denarno kaznovanje tožnice.
Zahtevka, ki ju je tožnik postavil kot primarnega in podrednega, sta v pretežnem delu povsem identična. V okviru obeh tožbenih zahtevkov tožnik zahteva, da se ocena delovne uspešnosti tožeče stranke kot diplomata za sporno obdobje in sklep ministrstva v celoti razveljavita, s tem da je v podrednem zahtevku še pristavek, da se zadeva vrne toženi stranki v ponovno odločanje pred spremenjeno komisijo za preizkus ocene. V delu, kjer sta oba zahtevka identična, ne gre za eventualno kumulacijo zahtevkov, zato bo moralo v nadaljevanju sodišče prve stopnje šteti, da do takšne kumulacije ni prišlo, saj je dejansko celoten primarni tožbeni zahtevek vsebovan v podrednem tožbenem zahtevku.
Sodišče prve stopnje je s tem, ko je zavrnilo tožnikove dokazne predloge le z obrazložitvijo, da so nepotrebni, storilo bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke člena 339/2 ZPP. Na podlagi člena 287/2 ZPP mora sodišče v dokaznem sklepu, s katerim zavrne izvedbo predlaganega dokaza, navesti, zakaj je predlagani dokaz zavrnilo. Če tega ne stori v sklepu, mora to obrazložiti v končni odločbi. Če namreč razlogi za zavrnitev izvedbe predlaganih dokazov niso upravičeni oz. ustavno sprejemljivi, lahko to predstavlja kršitev 8. točke člena 339/2 ZPP.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - preverjanje možnosti zaposlitve - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Delodajalec ima zakonsko obveznost odpuščenega delavca zaposliti na drugem delovnem mestu (88/3. čl ZDR) samo v primeru, da je to delovno mesto prosto. Navedeno pa ne izhaja iz spisovnih podatkov v predmetni zadevi. Glede na to, da delovno mesto v kooperaciji ni bilo prosto, tožena stranka tožnici za to delovno mesto ni mogla ponuditi pogodbe o zaposlitvi.
vlaganja v telekomunikacijsko omrežje – vrnitev vlaganj – upravičenci do povrnitve vlaganj – civilnopravna zadeva
Upravičenci do vračila vlaganj v telekomunikacijsko omrežje so med drugim tudi lokalne skupnosti in njihovi pravni nasledniki, ki so z namenom pridobitve telefonskega priključka za sebe ali za druge sklepale pravne posle s pravnimi predniki Telekom Slovenije, d. d., in Samoupravnimi interesnimi skupnostmi za poštni, telegrafski in telefonski promet.
Pri vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje ne gre za upravno zadevo pač pa za urejanje civilnopravnih razmerij.
neizpolnitev pogodbe – ara – vračanje are – odgovornost za izpolnitev pogodbe – verzija
Člen 65. OZ ureja primer neizpolnitve pogodbe zaradi odgovornosti ene od strank, ko je potrebno vrniti dvojno aro ali ni upravičenosti do vrnitve are. Le vrnitev are v njeni višini, kot je ta bila plačana, pa preide v primeru, ko nobena od strank ni odgovorna za neizpolnitev pogodbe. V takem primeru se ara vrača po pravilih verzije.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0079311
ZD člen 106, 110, 111, 116. OZ člen 546, 547, 547/1, 551, 556.
pridržanje pravic ob izročitvi – izročilna pogodba – preužitkarska pogodba – izročitev in razdelitev premoženja za časa življenja – dediči – nujni sosporniki
Pridržanje pravic ob izročitvi izročilne pogodbe eo ipso ne „spreminja“ v preužitkarsko. Ključna razlika med obema je ta, da je prevzemnik pri preužitkarski pogodbi lahko kdorkoli, pri izročilni pa le potomec – zato se (za njeno veljavnost) tudi zahteva soglasje dedičev.
V skladu z novejšo sodno prakso mora tožena stranka, če meni, da je njen delež na skupnem premoženju večji od polovice, vložiti nasprotno tožbo. Ugovor v takem primeru ne zadošča, ker je sodišče vezano na postavljeni tožbeni zahtevek.
Zaradi zmotne ocene toženčevega pravnega interesa za nasprotno tožbo, je izpodbijana odločba obremenjena z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP.
Skupno premoženje je treba obravnavati kot celoto in določiti enotne deleže na vseh predmetih skupnega premoženja. Drži tudi, da vložki posebnega premoženja v obstoječe skupno premoženje vplivajo na velikost deležev, ne morejo pa vplivati na višji delež na posameznem predmetu iz skupnega premoženja. Omenjeni načeli pa nista absolutni in so možne izjeme, med katere spada tudi vlaganje pomembnega dela posebnega premoženja v pridobitev določenega dela skupnega premoženja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0079868
ZTLR člen 22, 25. ZZZDR člen 51, 51/2. ZPP člen 2.
pridobitev lastninske pravice – gradnja na tujem svetu – nova stvar – nadgradnja objekta – skupno premoženje zakoncev – sosporništvo – izvršljivost izreka – prekoračitev tožbenega zahtevka
V primerih, ko gre dejansko za nadgradnjo že obstoječih objektov, predstavlja podlago za pridobitev lastninske pravice določba 25. člena ZTLR, če je zaradi vlaganj v objekt (garažo) nastala nova stvar (stanovanjska hiša).
Za presojo, ali je izrek sodbe izvršljiv, toženec nima pravnega interesa, saj bi bilo to v njegovo korist.
Sodišče z zavrnitvijo tožbenega zahtevka ne more prekoračiti tožbenega zahtevka.
ZFPPIPP člen 14, 231, 231/3, 232, 232/1, 233, 233/3.
nepopoln predlog za začetek stečajnega postopka – obstoj insolventnosti - obstoj trajnejše nelikvidnosti - verjetnost obstoja terjatve
S tem, ko je prvostopenjsko sodišče v ponovljenem postopku predlagatelja pozvalo na dopolnitev predloga za začetek stečajnega postopka, ni zagrešilo nobene absolutne bistvene postopkovne kršitve.
Ker sta zapustnik in tožnikova mati v pogodbo zapisala, da sta kot zakonca solastnika nepremičnin, ki so bile predmet pogodbe in da sta razpolagala vsak s svojim deležem, tožnik nima pravnega interesa za ugotovitveni zahtevek za tisti delež nepremičnin, s katerimi je razpolagala njegova mati. Pravni interes ima zgolj za tisti del delež nepremičnin, ki bi se lahko upošteval pri ugotavljanju obračunske vrednosti zapuščine po zapustniku A. P. in ki bi se lahko vračunal v tožnikov dedni delež.
skupno premoženje – delež na skupnem premoženju – določitev deležev - ugovor nadpolovičnega deleža - enostransko razpolaganje s skupnim premoženjem – neupravičena obogatitev – zamudne obresti
Toženec je sredstva iz skladov dvigal (dvignil) in jih porabil v svojo korist, kar pomeni, da je s sredstvi neupravičeno razpolagal. Ta (dvignjena) sredstva so predmet skupnega premoženja, tožnica (kot prikrajšani zakonec) pa je upravičena zahtevati izplačilo svojega deleža na teh denarnih sredstvih. Del skupnega premoženja so v primeru enostranskega razpolaganja s skupnim premoženjem tudi zamudne obresti, ki tečejo od dneva pridobitve, če je pridobitelj nepošten oziroma od dneva postavitve zahtevka.
Ker je tožnica pri nepremičnini parc. št. 133/4, k.o. X., v zemljiški knjigi vpisana kot njen izključni lastnik, ji ugovora nadpolovičnega deleža ni bilo treba uveljavljati s posebnim zahtevkom, ampak zadošča že ugovor.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost
Tožnik se je poškodoval na delovnem mestu pri prvi toženi stranki, ko je opravljal delo odpenjanja verige s tovora kromastih plošč, ki so ga z žerjavom nalagali na tovornjak. Delo, ki ga je tožnik opravljal, to je odpenjanje verige izpod tovora, ne predstavlja nevarne dejavnosti, saj so kromaste plošče, ki so sicer zaradi svoje teže nevarna stvar, že mirovale na kesonu tovornjaka. Zato ni podana objektivna odgovornost tožnikovega delodajalca, to je prvo tožene stranke, in s tem tudi ne odgovornost za plačilo odškodnine drugo tožene stranke, pri kateri je imela prvo tožena stranka zavarovano civilno odgovornost.
Tožnik ni ravnal na pravilen način in kot se je od njega pričakovalo, zato ni bistveno, kaj je bil razlog, da se je veriga zataknila med tovor in keson tovornjaka. Kadar se je veriga zataknila, je delavec ni smel vleči ven s silo, pač pa se je morali poslužiti drugih načinov (bremenske vilice, ponoven dvig tovora, s pomočjo žerjava). Pa tudi sicer bi lahko vozniku tovornjaka naročil, da zapelje tovornjak malo naprej, če bi si na ta način pridobil več prostora, ali odprl cerado tovornjaka še na drugi strani. Posledično ni podana niti krivdna odgovornost tožene stranke za obravnavani škodni dogodek.