Za veljavnost pisne oporoke pred pričami po določbi 64. člena ZD morajo biti tako izpolnjene naslednje obvezne predpostavke: obstajati mora pisni sestavek (listina), listino mora oporočitelj, ki zna brati in pisati, podpisati v navzočnosti dveh prič ter hkrati pred pričami izjaviti, da je pisni sestavek njegova oporoka.
POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063072
ZPP člen 454, 454/2.
pogodba o cestninjenju – rok za plačilo računa – prejem računov – izvedba naroka za glavno obravnavo – spor majhne vrednosti – dokazovanje
Iz pogodbe ne izhaja, da terjatev tožeče stranke nastane na podlagi računa, pač pa na podlagi dejanske porabe. Zato z navedbami o neprejemu računov tožena stranka ni navedla dejstev, s katerimi bi pravno upoštevno oporekala temelju oziroma višini terjatve.
Okoliščina, ali je tožena stranka prejela račune, na katerih temelji vtoževana terjatev, ni pomembna in je o spornem dejanskem stanju sodišče prve stopnje lahko odločilo že na podlagi predloženih pisnih dokazov. Dokazovanje obsega le dejstva, pomembna za odločbo.
ZNP člen 35, 35/1, 175. ZUreP člen 105. OZ člen 273. EZ člen 59, 59/5.
stroški - sodni depozit
Ker v konkretnem primeru med udeležencema ni (konkretno zatrjevanega) civilnopravnega razmera, v katerem stroške izpolnitve nosi dolžnik, razen, če jih je povzročil upnik, veljajo splošna pravila ZNP o stroških, to je, da krije vsak udeleženec svoje: sodno takso za sodni depozit v tem primeru krije predlagatelj, ki je bil v upravni zadevi pozvan, da tak depozit izkaže.
Tožnik mora v tožbi navesti toliko dejstev, da omogočajo jasno identifikacijo zahtevka. Če tega ne stori, potem ni jasno, kaj je sploh predmet spora. Takšne tožbe, ki je nepopolna, vsebinsko ni mogoče obravnavati.
spor majhne vrednosti - poslovodstvo brez naročila - izvedba naroka - zahteva stranke
Neutemeljene so pritožbene navedbe tožeče stranke, da sta pravdni stranki v razmerju gestorja in dominusa, ter da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ker zahtevka ni presojalo z vidika določb poslovodstva brez naročila. Tožeča stranka namreč ni navedla nobenih trditev, zaradi katerih bi sodišče prve stopnje moralo uporabiti pravna pravila o poslovodstvu brez naročila, ampak je svoj zahtevek utemeljevala na pogodbeni podlagi. Že res, da mora sodišče pravo poznati in uporabiti po uradni dolžnosti, vendar pa morajo biti kljub temu podane trditve, ki terjajo uporabo določenih pravnih pravil, ki pa jih tožeča stranka ni postavila.
stroški – nepravdni postopek – ustavitev postopka – krivdno načelo
Če se zaradi ravnanja, ki je v sferi predlagatelja, nepravdni postopek izjalovi in za udeležence nepravdnega postopka ne prinese nikakršne vsebinske pravne kvalitete (torej vsebinsko v ničemer ne uredi pravnega razmerja med udeleženci), potem za stroške, ki so nastali ostalim udeležencem, po krivdnem principu iz petega odstavka 35. člena ZNP odgovarja predlagatelj.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0080835
OZ člen 163, 964, 964/1, 965, 965/1.
zavarovanje pred odgovornostjo – direktna tožba – škoda zaradi izpada električne energije – odgovornost v zvezi z opravljanjem poslov splošnega pomena
Pri zavarovanju pred odgovornostjo odgovarja zavarovalnica za škodo, nastalo z zavarovalnim primerom, oškodovanec pa lahko zahteva neposredno od zavarovalnice povrnitev škode, ki mu je nastala zaradi dogodka, za katerega odgovarja zavarovanec. Pri tem ne gre za to, da bi se pravica zavarovanca do zavarovalnice prenašala na oškodovanca pač pa za direktno tožbo oškodovanca proti zavarovalnici, pri čemer je po pravilu o direktni tožbi zavarovalnica zavezana povrniti oškodovancu škodo le, če je zavarovanec zanjo tudi odgovoren. Tožeča stranka bi lahko uspela z zahtevkom zoper zavarovalnico le v primeru, če bi lahko uspela tudi z zahtevkom na podlagi odgovornosti zoper zavarovanca, če ta ne bi imel sklenjene pogodbe o zavarovanju pred odgovornostjo.
Ker je odgovornost zavarovanca tožene stranke kot izvajalca javne službe dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja krivdna, pomeni, da za škodo odgovarja, razen če ne dokaže, da je vse svoje obveznosti, ki jih ima kot izvajalec javne gospodarske službe, ustrezno opravil.
ustavitev pravdnega postopka – nadaljevanje postopka po pravilih nepravdnega postopka – razveljavljena odločba o glavni stvari - pravnomočna odločba
Nikakršne pravno argumentacijske podlage ni za stališče, da bi razveljavljena odločba o glavni stvari predstavljala oviro za odločitev po 21. členu ZPP.
URS člen 22, 25. OZ člen 77, 77/1, 77/2, 280, 280/1. ZOdv člen 18. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
ugovor prenehanja obveznosti - nakazilo upnikovemu pooblaščencu namesto upniku - pooblastilo za sprejem plačila - preklic in zožitev pooblastila - vsebina izjave pooblastitelja - obveznost vročitve listin v izjavo
Treba je ločiti med določitvijo tretjega, ki ni upnikov pooblaščenec, in določitvijo tretjega, ki to lastnost ima. Pooblaščenec sprejema izpolnitev za upnika in v njegovem imenu, tretji, ki te lastnosti nima, pa zase in v svojem imenu. Ta razlika se kaže v možnosti pooblastitelja, da lahko kadarkoli pooblastilo prekliče ali ga zoži, pri čemer obličnost izjave ni bistvena. Vse to velja tudi za pooblastilo za sprejem izpolnitve.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine - višina odškodnine - zmanjšanje življenjskih aktivnosti
Tožnik zaradi posledic nezgode ne bo mogel več opravljati tistih del in aktivnosti kot prej, pri čemer so določene aktivnosti zaradi onesposobljenosti dlani in prstov leve roke tako omejene, da jih tožnik ne more več izvajati, ali pa so zato potrebni večji napori. Tožnik je zaradi takšne poškodbe na levi roki postal invalid III. kategorije in je kot levičar omejen tudi pri drugih aktivnostih. Ne nazadnje ga to posebej moti pri domačih opravilih, to je pri jedi in oblačenju, pri čemer mu morajo pomagati družinski člani. Takšna dejstva v celoti izkazujejo obstoj duševnih bolečin, posebej še ob ugotovitvi izvedenca, da tožnik kot levičar zaradi poškodovane leve roke, ki je "gluha", tudi desne roke ni sposoben enakopravno upravljati. Pri tožniku je zaradi poškodovane leve roke zmanjšana poklicna in splošna življenjska aktivnost za 75 %, zato je iz naslova pretrpljenih duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti upravičen do odškodnine v višini 10.000,00 EUR.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 37. ZPIZ-1 člen 187.
starostna pokojnina - bosanski nosilec pokojninskega zavarovanja - invalidska pokojnina - mednarodni sporazum - sporazum z Bosno
Tožnik ima na podlagi odločbe bosanskega nosilca pokojninskega zavarovanja v Bosni in Hercegovini priznano pravico do invalidske pokojnine. Pri priznanju pravice do pokojnine je bila upoštevana tudi slovenska zavarovalna doba. Zato tožnikov tožbeni zahtevek na priznanje pravice do starostne pokojnine ni utemeljen.
Tožeča stranka je zgolj posredna oškodovanka, pri čemer se določba prvega odstavka 20. člena ZOZP nanaša samo na neposrednega oškodovanca, ki lahko zahteva povrnitev škode, ki jo krije zavarovanje avtomobilske odgovornosti, neposredno od zavarovalnice. Tožeča stranka kot posredna oškodovanka pa lahko od zavarovalnice, ki je zavarovala avtomobilsko odgovornost povzročitelja škode, izterja le nekatere vrste škod, ki so taksativno naštete v prvem in drugem odstavku 18. člena ZOZP.
ZZZPB člen 31, 45. ZUP člen 7, 63, 65, 65/1, 67, 222. ZPP člen 2. ZDSS-1 člen 58, 63.
brezposelnost - denarno nadomestilo - rok - bolezen - zavrženje vloge - molk organa - ustna zahteva
Tožnik ob pravočasni prijavi v evidenco brezposelnih oseb ni podal ustnega predloga, da se mu prizna pravica do denarnega nadomestila. Rok za vložitev zahteve za denarno nadomestilo iz 31. člena ZZZPB ne teče zaradi bolezni, ki je takšne narave oziroma teže, da zavarovancu onemogoča vložitev zahteve za denarno nadomestilo. Zaradi tožnikovega zdravstvenega stanja ni bilo nobenih zadržkov, ki bi mu preprečevali pravočasno uveljavljanje pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. Zato tožnikov zahtevek na priznanje pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo za sporno obdobje ni utemeljen.
ZZVZZ člen 80, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 235, 244. ZDSS-1 člen 63, 63/2.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež
Predlog osebne zdravnice za odobritev začasne nezmožnosti za delo za nazaj predstavlja nov primer uveljavljanja začasne nezmožnosti za delo, o katerem je imenovani zdravnik odločil s sklepom. S tem sklepom je bil tožnik seznanjen tistega dne, ko ga je prejel, zaradi česar obdobje po tem datumu ne more biti predmet izpodbijanja v tem sporu. Tožnik bi začasno nezmožnost v sodnem postopku po tem datumu lahko uveljavljal le, v kolikor bi zoper citirani sklep uveljavljal varstvo pravic po postopku, določenem v ZZVZZ, konkretno v določbah 80. do 82. člena.
Zoper sklep imenovanega zdravnika, ki je postal pravnomočen, ni mogoče uveljavljati sodnega varstva in izpodbijati s tožbo. Ker je takšna tožba nedopustna (drugi odstavek 63. člena ZDSS-1), jo je potrebno v tem delu zavreči.
lastnost zavarovanca - samostojni podjetnik - opravljanje pridobitne dejavnosti - izvzem iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja
Ker tožnica v spornem obdobju v okviru registrirane samostojne dejavnosti ni dosegala dobička, ki bi presegal letni znesek minimalne plače, so v obravnavani zadevi izpolnjeni pogoji za izvzem iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja (18. člen ZPIZ-1). Zato je tožbeni zahtevek, da tožnica v spornem obdobju nima lastnosti zavarovanke iz naslova opravljanja pridobitne dejavnosti kot samostojna podjetnica po 1. odstavku 15. člena ZPIZ-1, utemeljen.
ZPP člen 318, 318/1. ZDR-1 člen 56. ZJU člen 5, 5/1, 71, 71/1.
zamudna sodba - pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Tožnik ni nadomeščal začasno odsotne delavke, zato je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z zakonom.
odpravnina - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Dogovor o odpovedi odpravnini v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni pravno veljaven. Delodajalec, ki delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, se namreč ne more izogniti svoji dolžnosti plačila odpravnine, določene v 109. členu ZDR.