starostna pokojnina - sorazmerni del - datum priznanja pravice - obnovitveni postopek
ZPIZ-1 v 263. čl. določa, da odločba, izdana v obnovitvenem postopku na zahtevo stranke, učinkuje od prvega dne naslednjega meseca po dani zahtevi. Glede na to, da je bila zahteva za višji sorazmerni del pokojninske dajatve ob upoštevanju daljše pokojninske dobe tudi iz naslova t.i. podaljšanega zavarovanja podana šele v mesecu marcu 2012, pripada tožnici višje odmerjen sorazmerni del starostne pokojnine šele od 1. 4. 2012 dalje. Zato tožničin tožbeni zahtevek o upravičenosti do višjega zneska pokojninske dajatve že od 1. 12. 2010 dalje ni utemeljen.
ZFPPIPP člen 88, 88/4, 355, 356, 356/2, 356/3, 356/4.
predračun stroškov
Zmotno je pritožbeno stališče, da bi morala upraviteljica v predlogu za spremembo predračuna stroškov pojasniti kdaj in kako bodo poplačani že nastali stroški stečajnega postopka, vključno s stroški nastali v času prisilne poravnave. Vprašanje prioritetnega plačila tekočih stroškov stečajnega postopka v razmerju do plačila občasnih stroškov stečajnega postopka, kateri stroški v obravnavanem primeru spadajo med stroške stečajnega postopka in vprašanje, katere stroške je dolžan upravitelj plačati v primeru, ko stečajna masa ne zadošča za poplačilo stroškov stečajnega postopka, presegajo okvire odločanja o utemeljenosti spremembe predračuna stroškov po konkretiziranih postavkah, pri katerih gre nedvomno za stroške, ki so za nadaljnje vodenje stečajnega postopka potrebni.
ZDR člen 80, 81, 81/1, 83, 84, 86, 87, 87/1, 92, 92/1, 93. ZVOP-1 člen 77.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - odpoved delavca
Tožnik je brez napak volje s pisno izjavo jasno in nedvoumno izrazil željo, da mu pogodba o zaposlitvi preneha. Tožniku je tako delovno razmerje prenehalo na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavca po 80 in 81. členu ZDR, zato njegov tožbeni zahtevek na ugotovitev nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja ni utemeljen.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - splošni pogoji zavarovanja - določitev zavarovalne vrednosti predmeta zavarovanja - denarna odškodnina za premoženjsko škodo
Za rešitev predmetne zadeve je bilo ključno pravno vprašanje, kako naj se v skladu s Splošnimi pogoji določi zavarovalna vrednost predmeta zavarovanja.
Aktiviranje statusa s.p. s strani tožnika po spornem prenehanju delovnega razmerja pri toženi stranki na podlagi sicer nezakonite izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in njegova prijava v socialna zavarovanja na tej podlagi pomeni pomembno okoliščino za določitev datuma prenehanja pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodne razveze in posledično za določitev časovnega okvira reparacijskega zahtevka. Ker je bil tožnik v času samozaposlitve prijavljen v socialna zavarovanja, mu za ta čas ni mogoče priznati delovnega razmerja, saj bi s tem imel priznano dvojno zavarovanje. Trajanje delovnega razmerja je delavcu mogoče priznati v skrajnem primeru do odločitve sodišča prve stopnje (do konca glavne obravnave), razen če se v vmesnem času zaposli drugje. Smiselno enako je treba obravnavati tudi situacijo samozaposlitve. Zato gre tožniku reparacijski zahtevek le do registracije s.p..
pravica do zaslišanja obremenilne priče – privilegirana priča – pravni pouk - oprostitev dolžnosti pričanja
Sodišče prve stopnje je zmotno ocenilo, da je oškodovanka v času zaslišanja na glavni obravnavi, ko z obdolžencem takrat ni več živela v zunajzakonski skupnosti, privilegirana priča. Za obstoj privilegija iz prvega odstavka 236. člena ZKP je odločilen obstoj razmerja z obdolžencem v trenutku pričanja in ne ob storitvi kaznivega dejanja. Oškodovanka se je poslužila pravne dobrote, zato obramba obdolženca ni imela možnosti zaslišati obremenilno pričo.
ZPos člen 4, 38, 38/1, 38.a, 38.a/3, 38.a/4. ZPP člen 355.
poslanec - plača - plačilo za delo - nadomestilo - pridobitna dejavnost - opravljanje pridobitne dejavnosti - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
S spremembo Zakona o poslancih prenehanje pravice do nadomestila ni bilo več vezano le na novo zaposlitev, temveč je poslancu prenehala pravica do nadomestila tudi v primeru, če je začel opravljati pridobitno dejavnost. V tretjem odstavku 38.a člena ZPos je namreč določeno, da pravica do prejemanja nadomestila plače preneha, če se poslanec pred potekom obdobja, za katerega mu pripada nadomestilo plače, zaposli, prične opravljati pridobitno dejavnost ali izpolni minimalne pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine brez zmanjšanja v skladu s predpisi, ki urejajo obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje oziroma s posebnimi predpisi, v katerih je urejena pravica do starostne pokojnine.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je iz zgodovinskega izpiska sodnega registra za sporno družbo razvidno, da je tožnik v času trajanja pravice do nadomestila plače pri toženi stranki prevzel funkcijo direktorja, zato je zaključilo, da funkcija direktorja gospodarske družbe sicer ni vezana na obstoj delovnega razmerja, pomeni pa opravljanje pridobitne dejavnosti v smislu drugega odstavka 38.a člena ZPos. Sodišča prve stopnje se ni opredelilo do pojma opravljanja pridobitne dejavnosti, saj Zakon o poslancih v tretjem odstavku 38.a člena veže prenehanje pravice do prejemanja nadomestila plače na pričetek opravljanja pridobitne dejavnosti in ni upoštevalo Pravilnika o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti, ki opredeljuje, kdaj se šteje, da je dejavnost zavezanca pridobitna. Zato je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, zavrnitev tožbenega zahtevka za plačilo nadomestila za sporno obdobje pa vsaj preuranjena.
ZPIZ-1 člen 60, 60/2, 60/2-3, 60/3, 91. ZDSS-1 člen 81, 81/2.
invalidnost III. kategorije - datum nastanka invalidnosti – datum pridobitve pravic – dokončnost in pravnomočnost odločbe
Pri tožniku sta bili poleg že priznane III. kategorije invalidnosti in pravice do premestitve na drugo delo v svojem poklicu oz. na drugo delovno mesto, potrebni tudi dodatni omejitvi, in sicer brez vsiljenega ritma dela ali na normo in ne v nočnih izmenah. Zato je tožnikov tožbeni zahtevek v tem delu utemeljen.
Pravdni stranki sta se v pogodbi o izobraževanju za magistrski študij dogovorili, da mora tožnica v roku treh let od vpisa v prvi letnik opraviti vse študijske obveznosti, in da mora toženi stranki povrniti vse stroške, nastale v zvezi z njenim izobraževanjem, če izobraževanja ne zaključi v pogodbenem roku. Toženka v treh letih od vpisa v prvi letnik ni dokončala magistrskega študija, zato mora tožeči stranki povrniti stroške izobraževanja. Obveznost vračila stroškov izobraževanja, je nastala že zgolj s tem, da toženka v pogodbenem roku ni zaključila izobraževanja.
odpravnina - regres za letni dopust - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Glede na to, da je bila tožnica zaposlena pri toženi stranki, delovno razmerje pa ji je prenehalo na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, je na podlagi 2. odstavka 109. člena ZDR upravičena do odpravnine v višini tretjine osnove za vsako leto dela pri delodajalcu.
ZUJF člen 1, 246. URS člen 2, 3.a, 3.a/3, 14, 66. ZDR člen 88, 89. PDEU člen 267, 267/1, 288, 288/3. Direktiva 200/78/ES člen 6, 6/1. ZPIZ-1 člen 402, 404, 430.
diskriminacija - starostna - spolna - načelo zaupanja v pravo - načelo enakosti - varstvo dela - pravo unije - upokojitev - starostna pokojnina - ženske zavarovanke - začasni ukrepi na področju plač, povračil stroškov in nekaterih drugih prejemkov zaposlenih ter za omejevanje stroškov v javnem sektorju
Tožniku je delovno razmerje prenehalo zaradi izpolnitve pogojev za upokojitev na podlagi dokončnega sklepa tožene stranke, temelječega na 246. členu ZUJF (po katerem javnim uslužbencem, ki na dan uveljavitve ZUJF izpolnjujejo pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, pogodba o zaposlitvi preneha veljati). Določba 246. člena ZUJF je bila veljavna in pravno upoštevna podlaga za izdajo izpodbijanih sklepov tožene stranke, zato tožnikov tožbeni zahtevek na razveljavitev tega sklepa ni utemeljen.
zmotna ugotovitev dejanskega stanja – izvajanje dokazov v korist obdolženca – odgovornost lastnika vozila – obrnjeno dokazno breme – načelo materialne resnice
V obravnavani zadevi je obdolženec vsebinsko in na konkretiziran način zadostil zahtevi po predložitvi razbremenilnih dokazov s tem, ko je predložil prej navedeni izjavi M. in P., vendar pa predložitev takšnih dokazov ne odvezuje sodišča, da sprejme dokazno oceno na podlagi pretehtanja vseh dokazov.
Akti imenovanja in razrešitev v Slovenski vojski niso akti delovnopravne narave, ampak akti vodenja in poveljevanja v vojski, ki le posledično vplivajo na pravice in obveznosti iz delovnega razmerja. Zoper takšen akt ni dopustno sodno varstvo v delovnem sporu. Zato je bilo potrebno tožnikovo tožbo v delu, kjer zahteva odpravo ukaza, zavreči.
Dne 5. 5. 2004 je vstopil v veljavo Zobr-D, ki je v petem odstavku 26. člena prehodnih določb določil izobrazbeni pogoj za vse delavce na obrambnem področju in rok, do katerega morajo delavci manjkajočo izobrazbo pridobiti in sicer do 14. 1. 2009. Po šestem odstavku istega člena je tožena stranka dolžna delavca, ki je bil vpisan v ustrezen izobraževalni program za pridobitev manjkajoče stopnje izobrazbe, pa le te ni pridobil do izteka rokov iz prejšnjega odstavka, najkasneje v 90 dneh po izteku roka razporediti na formacijsko dolžnost oziroma delovno mesto, za katero je izpolnjeval pogoje glede stopnje in smeri izobrazbe, ne glede na njegov čin ali naziv. Ker tožnik v roku, ki ga je določil Zobr-D, ni pridobil zahtevane izobrazbe za častniško dolžnost, na katero je bil takrat razporejen, ga je tožena stranka z ukazom razrešila častniške dolžnosti in ga razporedila na dolžnost podčastnik za logistične zadeve, za katero izpolnjuje izobrazben pogoj. Tožena stranka je za svoje ravnanje imela pravno podlago v določbi šestega odstavka 26. člena ZObr-D. Zato tožnikov tožbeni zahtevek na odpravo sklepov o njegovi razporeditvi ni utemeljen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Tožena stranke je tožniku redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga in mu hkrati ponudila v podpis novo pogodbo o zaposlitvi, ki jo je tožnik podpisal. Tožena stranka je dokazala obstoj utemeljenega poslovnega razloga (tožena stranka je ukinila delovno mesto svetovalec poslovodstva, ki ga je pred odpovedjo zasedal tožnik). Nova zaposlitev na delovnem mestu ekonomist vrednotenja projektov je ustrezna v smislu tretjega odstavka 90. člena ZDR in ni posledica šikaniranja tožene stranke. Zato tožnikov tožbeni zahtevek na ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni utemeljen.
Tožeča stranka je zgolj posredna oškodovanka, pri čemer se določba prvega odstavka 20. člena ZOZP nanaša samo na neposrednega oškodovanca, ki lahko zahteva povrnitev škode, ki jo krije zavarovanje avtomobilske odgovornosti, neposredno od zavarovalnice. Tožeča stranka kot posredna oškodovanka pa lahko od zavarovalnice, ki je zavarovala avtomobilsko odgovornost povzročitelja škode, izterja le nekatere vrste škod, ki so taksativno naštete v prvem in drugem odstavku 18. člena ZOZP.
ZPP člen 181, 181/2, 338, 339, 339/2, 339/2-8. ZFPPIPP člen 310, 310/1.
uveljavitev prerekane izločitvene pravice v pravdi – pravni interes za tožbo – napotitveni sklep – sklep o preizkusu terjatev – ugotovitvena tožba – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ali obstaja pravni interes, je vprašanje pravilne uporabe materialnega prava, pri čemer je pravni interes procesna predpostavka za dopustnost (ugotovitvene) tožbe. Tako ZPP v 2. odstavku 181. člena med drugim določa, da se tožba lahko vloži, če je tako določeno s posebnimi predpisi. V obravnavanem primeru je pravni interes tožeče stranke podan že na podlagi 1. odstavka 310. člena ZFPPIPP in v skladu s to določbo izdanega sklepa o preizkusu terjatev, s katerim je tožeča stranka bila napotena, da vloži ustrezno tožbo za uveljavitev njene izločitvene pravice.
ZDR člen 44, 54, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, 111/3. KZ-1 člen 135, 135/1, 158, 158/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje grožnje - razžalitev - prepoved opravljanja dela
Tožena stranka je tožniku podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga, določenega v 1. in 2. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR, ker je svoji nadrejeni vodji službe verbalno grozil z besedami: "pička mala, poišči si varnostnika, poišči si varnostnika od varovanja, mene ne boš zjebala, ker jaz, moj otrok in žena ne bomo imeli za jesti". Tožnik je očitano kršitev storil, kršitev pa ima tudi vse znake kaznivega dejanja grožnje. Za kaznivo dejanje grožnje po 1. odstavku 135. člena KZ-1 gre, če kdo komu zato, da bi ga ustrahoval ali vznemiril, resno zagrozi, da bo napadel njegovo življenje ali telo ali prostost ali uničil njegovo premoženje velike vrednosti. Tožnik je z izjavo nadrejeni, naj si najame varnostnika zagrozil (in s tem ustrahoval in vznemiril) z napadom na njeno telo, to pa je nadrejeno objektivno močno prestrašilo in vznemirilo, tako da je morala z delom zaključiti in je naslednjega dne iz strahu koristila dopust. Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.
Odločitev o tem, ali bo delodajalec ob uvedbi postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu tudi prepovedal opravljanje dela, je v celoti odvisno od delodajalca, saj je v zakonu predvidena možnost, ki jo delodajalec lahko izkoristi (to je v primeru 1., 2. in 4. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR). V konkretnem primeru so bili izpolnjeni zakonski pogoji, da je delodajalec delavcu lahko prepovedal opravljanje dela in delavec na to odločitev delodajalca ne more vplivati. Za odločitev v predmetnem sporu je pomembno le, ali je tožena stranka zoper tožnika uvedla postopek izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi enega od razlogov, ki so navedeni v 1., 2. ali 4. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR, kar pa je v konkretnem primeru podano.
ZPP člen 318, 318/1. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije člen 65, 65/2. ZDR člen 143.
zamudna sodba - nadure
Tožnik je v tožbi navedel število neobračunanih in neplačanih nadur, obdobje, za katero te nadure vtožuje in opisal način izračuna vtoževanega zneska, zakonske zamudne obresti od neto zneska pripadajočih nadur pa je vtoževal glede na dan zapadlosti zadnje pripadajoče mesečne neto plače po dnevu, ko mu je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo. Ker so bili za izdajo zamudne sodbe tudi v zvezi s tem delom tožbenega zahtevka izpolnjeni vsi pogoji iz 1. odstavka 318. člena ZPP, je tožnikov tožbeni zahtevek, ki se nanaša na obračun ter izplačilo vtoževanih nadur skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, utemeljen.
poziv k dopolnitvi vloge – pravdno dejanje – krajevno nepristojno sodišče – rok za dopolnitev vloge – spor majhne vrednosti
Poziv je vrsta pravdnega dejanja, saj ga opravi sodišče in spremeni pravni položaj v postopku samem. Glede na 3. odstavek 23. člena ZPP pa pravdno dejanje nepristojnega sodišče ostane veljavno, četudi ga opravi nepristojno sodišče. Poziv k dopolnitvi tožbe je torej ostal veljaven, četudi ga je dalo krajevno nepristojno sodišče.
ZDR člen 7, 72, 126, 126/2, 129. OZ člen 82, 82/1, 83.
dodatek za delovno dobo - neizkoriščen letni dopust - nadomestilo - obveznost plačila - plačilo za delo - plača - sporna pogodbena določila - pogodbena volja strank - razlaga pogodbe - svoboda urejanja obligacijskih razmerij - pogodba o zaposlitvi - osnovna plača - vodilni delavec - pravica do dodatka za delovno dobo
V pogodbi je bil naveden znesek osnovne bruto plače tožnika, kar skladno z 2. odstavkom 126. člena ZDR predstavlja le eno izmed sestavin plačila za delo, ki ga sestavljajo še del plače za delovno uspešnost in dodatki. Skladno s 1. odstavkom 82. člena OZ je potrebno določila pogodbe uporabljati tako, kot se glasijo. Iz dikcije pogodbe o zaposlitvi ne izhaja, da je bil dodatek za delovno dobo že zajet v tožnikovi osnovni plači in da bi tožena stranka sporni dodatek tožniku obračunala in izplačala.
Ker med strankama ni bilo dogovorjeno, da je dodatek za delovno dobo vključen v osnovno plačo, določeno v pogodbi o zaposlitvi, tožniku v spornem obdobju pripada dodatek za delovno dobo.