ZSReg člen 13, 13/2, 30, 30/1, 37, 37/2, 37/4. ZGD-1 člen 634, 635, 635/1. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 119, 120.
statusno preoblikovanje - sprememba firme - oznaka subjekta vpisa - predhodni preizkus predloga za vpis
Že na podlagi predloga je razvidno, da predlagatelj ni pravilno označil subjekta vpisa, pri katerem je zahteval vpis spremembe podatkov, ki se vpisujejo v sodni register.
Načeloma drži, da otroški dodatek ne nadomešča primarne zakonske dolžnosti preživljanja s strani staršev. Ker pa je v konkretnem primeru premoženjsko stanje preživninskih zavezancev izredno slabo (oba starša sta brez zaposlitve), mora otroški dodatek predstavljati korektiv slabega premoženjskega stanja staršev in ga je zato pri odmeri preživnine potrebno upoštevati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – DEDNO PRAVO
VSL0079299
ZD člen 142, 142/1. ZPP člen 328.
odgovornost dediča za zapustnikove dolgove – trditveno in dokazno breme – izrek sodbe – popravni sklep - napačen stroškovnik
Pristavek, da dedinja za zapustnikove dolgove odgovarja le do višine podedovanega premoženja, v izrek izpodbijane sodbe ne sodi. Takšen pristavek tudi ničesar ne spremeni.
neupravičeno pridržanje – protipravnost – odškodninska odgovornost države – lastnosti oškodovanca – doktrina jajčne lupine – vzročna zveza
Kršen je bil zakonsko predpisan postopek pridržanja, zato poseg v tožnikovo osebno svobodo ni bil ne dopusten ne zakonit. Neupoštevanje postopkovnih/formalnih pravil v postopku pridržanja torej predstavlja protiustaven poseg v človekovo osebno svobodo, zato je tožnik v danem primeru upravičen do povrnitve škode.
Pri ugotavljanju/deljenju vzrokov za nastalo škodo ni mogoče upoštevati ugotovitve izvedenke, da je tožnik že pred temi dogodki slabše predeloval stresne dogodke – ta lastnost je tista, ki je lastna konkretnemu oškodovancu in če je škoda zaradi nje večja, se tožena stranka na to ne more uspešno sklicevati (teorija jajčne lupine).
OBLIGACIJSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065111
OZ člen 190, 199, 202, 275. SZ člen 31. ZPP člen 7, 212, 285.
pogodba o upravljanju – stroški upravljanja in obratovanja večstanovanjske stavbe – ključ delitve stroškov – trditveno breme – materialno procesno vodstvo – neupravičena pridobitev – poslovodstvo brez naročila – pravice poslovodje brez naročila – pogoj nujnosti in neodložljivosti – subrogacija po zakonu – razpravno načelo
Tisto, kar je bistveno za zavrnitev zahtevka iz katerekoli pravne podlage ter tako tudi iz naslova subrogacije in neopravičene obogatitve, je, da je ključ delitve stroškov v procesnem gradivu tožeče stranke popolnoma nepregleden. Enako velja glede delitve konkretno založenih zneskov po posameznih etažnih lastnikih. Ker je toženec izrecno in konkretno ugovarjal pravilnosti delitve posameznih stroškov, je bilo na tožeči stranki breme, da za vsak strošek posebej natančno predstavi ključ delitve, opredeli njegovo podlago in višino.
odpoved pogodbe – prehod k novemu dobavitelju električne energije – pogodbena kazen – razlaga splošnih pogojev poslovanja
Pogodbena kazen je predvidena zgolj za primer, če bi kupec odpovedal poslovno razmerje z veljavnostjo odpovedi pred pričetkom novega koledarskega leta. Gre za jasno pogodbeno določilo, ki ščiti poslovne interese tožnice in ji omogoča lažje prilagajanje zahtevam trga in posameznih odjemalcev. Nikakor pa tega določila ni mogoče razlagati tako, da bi pogodbeno kazen odjemalec moral plačati tudi v primeru, če pogodbe ne bi odpovedal v ustrezni obliki, če je bila odpoved sicer pravočasno akceptirana.
robotska operacija raka prostate - storitev v višjem oziroma drugačnem standardu - doplačilo za delež vrednosti storitev iz obveznega zavarovanja
Po določbi 252. člena Pravil izvajalec in dobavitelj ne smeta zavarovani osebi zaračunati nikakršnih doplačil za delež vrednosti storitev iz obveznega zavarovanja, kar zadeva vrsto storitev, njihov standard, trajnostno dobo in podobno (prvi odstavek). Izvajalec lahko zahteva plačilo ali doplačilo, kadar zavarovana oseba zahteva ali predhodno soglaša, da se storitev uveljavi v višjem oziroma drugačnem standardu za: razliko v ceni storitve izvajalca, kadar je ta na podlagi pogodbe z zavodom višja od cenovnega standarda zanjo.
Navedeno določilo pomeni, da bi smela tožena stranka zahtevati doplačilo le v primeru, če bi ceno za višji ali drugačni standard imela pogodbeno dogovorjeno s tožečo stranko, vendar ni sporno, da med strankama takšna cena ni bila dogovorjena in da je tožena stranka sama določila doplačilo za robotsko operacijo raka prostate zgolj s svojim sklepom in s tem štela, da gre pri robotski operaciji za storitev v višjem oziroma drugačnem standardu.
Pritožbeno sodišče glede na definicijo 45. člena Dogovora kdaj gre za kršenje pravic zavarovanih oseb ugotavlja, da Dogovor šteje, da gre za takšno kršitev, če se pravice zavarovanih oseb kršijo s ciljem pridobitništva.
Tožeča stranka bi po mnenju pritožbenega sodišča morala zatrjevati in dokazati vse elemente očitane pogodbene kršitve, torej tudi cilj tožene stranke, ki se kaže v pridobitništvu.
Pri pridobitništvu gre za pravni standard, ki ga sodišče ugotavlja na podlagi trditev strank in torej posledično za materialno pravo, izvedeno na podlagi teh trditev.
sodna določitev nujne poti - redna raba - povezava z javno cesto - višina nadomestila - stanje poti - posegi za vzpostavitev nujne poti
Sodišče določi nujno pot tako, da se čim manj obremeni tuja nepremičnina, za dovoljeno nujno pot pa je upravičenec dolžan plačati zavezancu primerno nadomestilo.
Dosedanja uporaba se lahko upošteva le v omejenem obsegu, le kot eden izmed kriterijev pri presoji določanja trase nujne poti.
MEDICINSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072167
OZ člen 131, 131/1.
odškodninska odgovornost zdravstvene organizacije – zdravniška napaka – medicinski zaplet - pravni standard vestnega in medicinsko korektnega zdravljenja – dokazno breme - izvedensko mnenje - zahteva za izločitev
Pri zdravniški napaki gre za kršitev dolžnega skrbnega ravnanja. Do medicinskega zapleta pa lahko pride med zdravljenjem, ki je sicer potekalo strokovno neoporečno in torej v skladu z dolžno profesionalno skrbnostjo, vendar se pojavlja redko, naključno in ga ni mogoče preprečiti. V primeru zapleta ni odškodninske odgovornosti zdravstvene organizacije.
Zaradi obrnjenega dokaznega bremena po prvem odstavku 131. člena OZ je bilo na toženkah dokazno breme vsebine pravnega standarda vestnega in medicinsko korektnega zdravljenja. Toženki bi morali dokazati, da prva toženka ni ravnala nestrokovno - da ogled placente ni bil pomanjkljiv, da je ob prvih znakih okužbe storila vse potrebno, kar zdravljenje takšne okužbe zahteva, da do predrtja maternice ni prišlo.
Sodno poravnavo je mogoče izpodbijati zgolj s tožbo za razveljavitev sodne poravnave v okviru razlogov, ki jih določa 392. člen ZPP (oziroma izrednim pravnim sredstvom zahteve za varstvo zakonitosti), ne pa s tožbo po OZ.
ZAVAROVANJE TERJATEV - IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058695
ZIZ člen 5, 15, 224, 266, 266/1, 266/2. ZPP člen 17, 17/1, 17/2, 25, 25/1, 411, 411/1, 411/3. ZZZDR člen 10a, 10a/1.
spor o pristojnosti - predlog za izdajo začasne odredbe - začasna odredba - varstvo in vzgoja otrok - osebni stiki - stvarna pristojnost - krajevna pristojnost - bivališče dolžnika - CRP
Za presojo pristojnosti, ki se ravna po prebivališču dolžnika, je odločilen podatek, ki ga je upnik navedel v predlogu za izvršbo, in ne podatek, ki ga je sodišče pridobilo iz centralnega registra prebivalstva ali podatek o naslovu, na katerem je bil sklep o izvršbi dolžniku dejansko vročen.
ZD člen 28, 41, 46, 133, 136, 136/2, 145, 145/1. ZZZDR člen 3, 3/1. ZPP člen 8, 286, 339, 339/1.
vračunanje v dedni delež – zakonska zveza – življenjska in ekonomska skupnost – skupno premoženje – odstop dednega deleža – skupnost dedičev – prekluzija
Ohlapna življenjska skupnost, ki je bila vsaj glede skupnega bivanja povezana z objektivnimi okoliščinami narave zapustnikove zaposlitve, še ne pomeni, da premoženje pridobljeno v trajanju zakonske zveze ni skupno premoženje.
Odstop dednega deleža je možen le glede že znanega zapuščinskega premoženja.
Skupnost dedičev praviloma traja do delitve, zato je spor o tem, ali določena stvar spada v zapuščino mogoče rešiti le na enak način za vse dediče.
Rok za vložitev izbrisne tožbe je materialni prekluzivni rok, na katerega pazi sodišče po uradni dolžnosti ves čas postopka.
ZZK je drugače kot ZZK-1 omogočal izbrisno tožbo tudi zoper dobrovernega pridobitelja. Zatrjevanje slabe vere drugo toženca zato v tem primeru ni eden od elementov, ki so potrebni za sklepčnost izbrisne tožbe. Razlikovanje med neposredno pridobitvijo in pridobitvijo tretjih dobrovernih oseb je pomembno le zaradi različnih prekluzivnih rokov.
Ker je predlagateljica trditveno podlago (in s tem smiselno predlog) glede ugotavljanja, da naj bi bilo sporno zemljišče (po določbah ZVEtL) pripadajoče, postavila že v tem postopku, ni nobenega utemeljenega razloga, da bi morala (kot se da to razbrati iz obrazložitve izpodbijane odločitve) v zvezi s tem sprožiti nov postopek. Sodišče prve stopnje je dolžno že v tem postopku (katerega namen je ravno ureditev stvarno-pravnih razmerij v zvezi s spornim zemljiščem) obravnavati trditve (predlog), ki jih je predlagateljica v tej smeri podala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0079859
ZPP člen 104, 104/1, 104/2. OZ člen 766.
uporaba slovenskega jezika v postopku – nepopolna tožba – pogodba o naročilu – sklenitev pogodbe - konkludentno ravnanje
Kljub temu, da je tožnik na vlogi navedel, da gre za overjen prevod iz srbščine v slovenščino, je sodišče pravilno obravnavalo vlogo kot tožbo, vloženo v slovenskem jeziku.
Četudi za sklenitev mandatne pogodbe ni predpisana obličnost in je torej lahko sklenjena tudi ustno ali s konkludentnimi dejanji, je bil tožnik dolžan določno navesti bodisi okoliščine, ki utemeljujejo sklep o ustni sklenitvi pogodbe, bodisi okoliščine, ki utemeljujejo sklep o sklenitvi pogodbe s konkludentnimi dejanji.
ZD člen 123, 212, 212/1, 212/1-1, 213, 213/1, 213/5. ZZZDR člen 52, 52/2, 53, 59, 59/1. SPZ člen 11, 11/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
obseg zapuščine – spor o obsegu zapuščine – spor o dejstvih – spor o uporabi prava – institut skupnega premoženja – podatki zemljiške knjige – pogodba o dosmrtnem preživljanju – pravne posledice pogodbe – razpolaganje s stvarjo iz skupnega premoženja – stranke pogodbe – strinjanje zakonca z razpolaganjem – manj verjetna pravica
Ob tem, ko ni sporno, da (je) nepremičnina predstavlja(la) skupno premoženje zapustnice in dediča, in je tako zapustničin mož z navedeno pogodbo o dosmrtnem preživljanju razpolagal tudi z ženinim deležem na nepremičnini, a z njenim vedenjem, je pravica pritožnice, ki zatrjuje, da v zapuščino spada solastninska pravica 1/2 spornega stanovanja, sodediča pa temu ugovarjata, manj verjetna.
Sodna poravnava je akt, ki temelji izključno na dispoziciji skleniteljev. Zato sodišče samo s svojo odločbo ne more prisilno posegati vanjo, tako da bi jo spremenilo ali popravljalo brez soglasja vseh udeležencev.
povrnitev nepremoženjske škode – kršitev pravice do zdravega življenjskega okolja – škoda, ki presega običajne meje – imisije – hrup – višina odškodnine
Pravnega standarda škode, ki presega običajne oziroma normalne meje, ni mogoče zamenjevati s pravnim standardom krajevno običajne mere. Za presojo, ali gre za emisijo, je odločilna okoliščina prekoračitev dovoljenih vrednosti hrupa.
Dokaz s podizvajalsko pogodbo je tožeča stranka umaknila, sodba je ni upoštevala. Izvedenec S. K. se je v mnenju sicer oprl (tudi) nanjo, česar pa sodba ni upoštevala. Očitno neutemeljen je zato tudi očitek, da upoštevanje pogodbe v izvedenskem mnenju predstavlja bistveno kršitev določb postopka, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost odločitve.