Aktivno legitimiran za vložitev tožbe na ugotovitev očetovstva je mladoletni otrok, zato so bili šele s tožbo, ki jo je vložil mld. otrok, izpolnjeni pogoji za odločanje o zahtevku na ugotovitev očetovstva in s tem posledično zahtevki vezani na varstvo, vzgojo in preživljanje mld. otroka.
Otroški dodatek je v osnovi dopolnilni prejemek otroka za njegovo preživljanje in ne dopolnilni prejemek staršev, s katerim se zniža njihova preživninska obveznost. Takšno osnovno funkcijo pa izgubi, če je le na ta način mogoče kriti celotne preživninske potrebe otroka, ob upoštevanju preživninskih zmožnosti preživninskih zavezancev. V takšnih primerih se otroški dodatek oziroma del otroškega dodatka izjemoma lahko upošteva na način, da se del otrokovih potreb krije tudi z otroškim dodatkom, ker razpoložljiva finančna sredstva preživninskih zavezancev ne zadoščajo za kritje vseh nujnih preživninski potreb otroka.
ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/2. ZPP člen 337, 337/1.
neupravičena obogatitev – vlaganje v posebno premoženje zunajzakonskega partnerja – zunajzakonska skupnost – ekonomska skupnost – skupno premoženje
Dejstvo, kateri od zakoncev (zunajzakonskih partnerjev) je plačal določen račun, nima prav nobenega vpliva na ugotavljanje višine njunih prispevkov na nastalem skupnem premoženju.
Neko premoženje (premoženjska vrednost) je skupno premoženje ali pa to ni. Tudi „de facto“ ločeno skupno premoženje je „le“ skupno premoženje.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0003779
ZP-1 člen 22, 22/3, 202, 202č, 207, 207/4.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - kazenske točke - izbris kazenskih točk - seštevek kazenskih točk
Kazenske točke se pri ugotavljanju pogojev za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja seštevajo le, v kolikor se nanašajo na isto vozniško dovoljenje.
uveljavljanje več zahtevkov v tožbi – eventualna kumulacija – pravdni stroški – končni uspeh v postopku
Primarni tožbeni zahtevek je bil zavrnjen. Prav v zvezi z neutemeljenim tožbenim zahtevkom je tožeča stranka predlagala tudi izdajo začasne odredbe, v zvezi s katero je tekel ugovorni in pritožbeni postopek, v katerem nazadnje ni uspela. Sodišče pa je ugodilo podrednemu zahtevku. O stroških je zato treba odločiti v skladu z 2. odstavkom 154. člena ZPP.
Rok za vložitev izbrisne tožbe je materialni prekluzivni rok, na katerega pazi sodišče po uradni dolžnosti ves čas postopka.
ZZK je drugače kot ZZK-1 omogočal izbrisno tožbo tudi zoper dobrovernega pridobitelja. Zatrjevanje slabe vere drugo toženca zato v tem primeru ni eden od elementov, ki so potrebni za sklepčnost izbrisne tožbe. Razlikovanje med neposredno pridobitvijo in pridobitvijo tretjih dobrovernih oseb je pomembno le zaradi različnih prekluzivnih rokov.
ZSReg člen 13, 13/2, 30, 30/1, 37, 37/2, 37/4. ZGD-1 člen 634, 635, 635/1. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 119, 120.
statusno preoblikovanje - sprememba firme - oznaka subjekta vpisa - predhodni preizkus predloga za vpis
Že na podlagi predloga je razvidno, da predlagatelj ni pravilno označil subjekta vpisa, pri katerem je zahteval vpis spremembe podatkov, ki se vpisujejo v sodni register.
ZFPPIPP člen 427, 427/2, 427/2-2, 433, 433/1, 433/3.
postopek izbrisa brez likvidacije – upravičen predlagatelj
Določba prvega odstavka 433. člena ZFPPIPP, po kateri začetek postopka izbrisa lahko predlaga oseba, ki je lastnik objekta na naslovu, ki je v sodni register vpisan kot poslovni naslov pravne osebe, ne izključuje določbe tretjega odstavka 433. člena ZFPPIPP. Tako družbenik pravne osebe ne more predlagati začetka postopka izbrisa, pa čeprav gre za situacijo iz druge alinee 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP.
neupravičeno pridržanje – protipravnost – odškodninska odgovornost države – lastnosti oškodovanca – doktrina jajčne lupine – vzročna zveza
Kršen je bil zakonsko predpisan postopek pridržanja, zato poseg v tožnikovo osebno svobodo ni bil ne dopusten ne zakonit. Neupoštevanje postopkovnih/formalnih pravil v postopku pridržanja torej predstavlja protiustaven poseg v človekovo osebno svobodo, zato je tožnik v danem primeru upravičen do povrnitve škode.
Pri ugotavljanju/deljenju vzrokov za nastalo škodo ni mogoče upoštevati ugotovitve izvedenke, da je tožnik že pred temi dogodki slabše predeloval stresne dogodke – ta lastnost je tista, ki je lastna konkretnemu oškodovancu in če je škoda zaradi nje večja, se tožena stranka na to ne more uspešno sklicevati (teorija jajčne lupine).
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079901
OZ člen 171, 174, 179. ZPP člen 216, 216/2.
premoženjska škoda – izgubljen zaslužek – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – skaženost – deljena odgovornost – prosti preudarek
Tožnik, ki je bil udeležen v prometni nesreči kot kolesar, ni nosil zaščitne čelade, ki bi ublažila udarec v glavo tako, da bi bile posledice blažje oziroma jih sploh ne bi bilo, s čemer je sam prispeval k obsegu škode v 10%.
Sodišče prve stopnje bi moralo ugotoviti, kakšna je bila tožnikova pridobitna sposobnost pred škodnim dogodkom in opraviti oceno o normalnem teku stvari (ne gre le za oceno oškodovančevih aspiracij, hotenj ali želja, ampak tudi za oceno realnih (z)možnosti). Tožbenemu zahtevku iz naslova izgubljenega zaslužka bi lahko ugodilo le, če bi ugotovilo, da bi po normalnem teku stvari prišlo do napredovanja oziroma celo do nove (bolj donosne) tožnikove zaposlitve.
Ker v ponovljenem upravnem postopku (še) ni bila izdana takšna odločba, da na njeni podlagi izpodbijana vknjižba ne bi bila dovoljena, ni izpolnjena predpostavka iz tretje alineje četrtega odstavka 243. člena ZZK-1C.
začasna odredba v sporih iz razmerij med starši in otroki - pogoji za izdajo začasne odredbe - prepoved stikov
Začasna odredba za prepoved stikov je izjemen ukrep. Njena izdaja pride v poštev le v nujnih primerih, ko so otrokove koristi tako ogrožene, da ni mogoče čakati na konce postopka v glavni stvari. Izdaja začasne odredbe je na mestu, če je potrebno takoj ukrepati zaradi preprečitve uporabe sile ali nastanka težko nadomestljive škode. Ugotovljene okoliščine morajo biti takšne, da je izdaja začasne odredbe nujna zaradi takojšnje zaščite otroka pred navedenimi nevarnostmi.
Sodno poravnavo je mogoče izpodbijati zgolj s tožbo za razveljavitev sodne poravnave v okviru razlogov, ki jih določa 392. člen ZPP (oziroma izrednim pravnim sredstvom zahteve za varstvo zakonitosti), ne pa s tožbo po OZ.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065111
OZ člen 190, 199, 202, 275. SZ člen 31. ZPP člen 7, 212, 285.
pogodba o upravljanju – stroški upravljanja in obratovanja večstanovanjske stavbe – ključ delitve stroškov – trditveno breme – materialno procesno vodstvo – neupravičena pridobitev – poslovodstvo brez naročila – pravice poslovodje brez naročila – pogoj nujnosti in neodložljivosti – subrogacija po zakonu – razpravno načelo
Tisto, kar je bistveno za zavrnitev zahtevka iz katerekoli pravne podlage ter tako tudi iz naslova subrogacije in neopravičene obogatitve, je, da je ključ delitve stroškov v procesnem gradivu tožeče stranke popolnoma nepregleden. Enako velja glede delitve konkretno založenih zneskov po posameznih etažnih lastnikih. Ker je toženec izrecno in konkretno ugovarjal pravilnosti delitve posameznih stroškov, je bilo na tožeči stranki breme, da za vsak strošek posebej natančno predstavi ključ delitve, opredeli njegovo podlago in višino.
prepovedana imisija – zahteva, da se odstrani škodna nevarnost - sklepčnost tožbenega zahtevka – določen zahtevek
Tožeča stranka ni upravičena do pravnega varstva pred imisijo s svojim zahtevkom, da se ji dopusti zamenjava diletacije in estrihov s ciljem preprečitve zatrjevane imisije. Poleg tega ta del tožbenega zahtevka tudi ni pravilen. Izbira zaščitnih ukrepov je namreč prepuščena zatrjevanemu motilcu.
Povsem določen zahtevek je možen le tedaj, kadar je po naravi stvari mogoče čezmerne imisije preprečiti le na en način. Sicer mora tožbeni zahtevek obsegati stanje, kakršno mora biti doseženo, ne pa da tožeča stranka v tožbenem zahtevku navede način ravnanja.
Tožniki so s tožbenim zahtevkom, da se ugotovi nezakonitost sklica skupščine tožene stranke, uveljavljali le ugotovitev določenega dejstva, ne pa ugotovitev obstoja ali neobstoja kakšne pravice ali pravnega razmerja. Takšna ugotovitvena tožba ni dopustna.
Splošni interes tožnikov za poslovanje toženke v interesu vseh avtorjev ne zadošča za utemeljitev pravnega interesa za ugotovitveno tožbo. Korist tožnikov mora biti pravna in se mora odražati v sferi njihovih pravic oziroma pravnih razmerij. Tudi trditev, da nezakonito sklicana skupščina ne bi smela odločati o pravicah avtorjev, ne izkazuje pravnega interesa tožnikov. S trditvijo, da so sklepi nezakonito sklicane skupščine nični, pravni interes za ugotovitveno tožbo še ne more biti izkazan. Tožniki bi morali pojasniti, v čem sklepi skupščine ogrožajo njihov pravni položaj oziroma v čem se kaže njihova negotovost glede njihovih pravnih položajev (razmerij).
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - procesna legitimacija predlagatelja - lastnik nepremičnine - družbenik
Družbeniki svoje gospodarske (ekonomske) interese uresničujejo preko družbe, zato jim ZFPPIPP ne priznava pravnega interesa in s tem aktivno procesno legitimacijo za izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije, četudi so hkrati tudi lastniki nepremičnine, na katere naslovu posluje družba. ZFPPIPP je procesno legitimacijo za tak izbris dal le tistim lastnikom nepremičnine, ki družbi niso dali dovoljenja za poslovanje na naslovu objekta, katerega lastniki so in z družbo nimajo nobene niti poslovne niti korporacijske povezave.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0065120
URS člen 35, 39. OZ člen 131, 179.
povzročitev škode – podlage odškodninske odgovornosti – povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina – varstvo osebnostnih pravic – pravica do osebnega dostojanstva – svoboda izražanja – čast in dobro ime – trditve o dejstvih – novinarska etika – objava na svetovnem spletu
Izražanje o dejstvih mora temeljiti na dobri veri, na podlagi preverljivih dejstev, informacije morajo biti točne in zanesljive ter pridobljene v skladu s standardi novinarske etike.
upnikov predlog za začetek stečajnega postopka – domneva insolventnosti – trajnejša nelikvidnost – blokada transakcijskega računa
Pritožnik bi moral dokazati, da je dolžnik kljub izkazani blokadi transakcijskega računa (glede na način poravnavanja obveznosti, kot ga zatrjuje), v daljšem obdobju sposoben poravnati vse svoje obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju.